1-3. (a) Ke ka baka la’ng dikgopolo tša Modimo le tsela yeo a bolelago le rena ka yona di phagametše tša batho? (b) Re tlo ithuta’ng sehlogong se?

JEHOFA o be a nyaka gore dibopiwa tše dingwe le tšona di thabele bophelo, ke ka baka leo a ilego a bopa barongwa gomme ka morago a bopa batho. (Psalme 36:9; 1 Timotheo 1:11) Jehofa o thomile ka go bopa yoo moapostola Johane a mmiditšego “Lentšu.” (Johane 1:1; Kutollo 3:14) Jehofa o be a boledišana le yena yoo, e lego Jesu, gomme a mmotša dikgopolo tša gagwe le tsela yeo a ikwago ka yona. (Johane 1:14, 17; Bakolose 1:15) Moapostola Paulo o boletše gore barongwa le bona ba na le leleme leo ba boledišanago ka lona, leo le fapanago kgole le maleme a batho.—1 Bakorinthe 13:1.

² Jehofa o tseba dilo ka moka ka barongwa ba dibilione le batho bao a ba bopilego. O kgona go theetša dithapelo tša batho ba dimilione ka nako e tee, e bile o kwešiša dithapelo tša bona go sa šetšwe leleme leo ba rapelago ka lona. Ge a dutše a theeditše dithapelo tšeo ka moka, Jehofa o boledišana le barongwa le go ba botša seo ba swanetšego go se dira. E le gore Jehofa a dire seo, dikgopolo tša gagwe le tsela yeo a bolelago le rena ka yona di swanetše go phagamela dikgopolo ka moka le  maleme ao batho ba a bolelago. (Bala Jesaya 55:8, 9.) Ge a bolela le rena, o dira gore molaetša wa gagwe o be bonolo gore re kgone go o kwešiša.

³ Sehlogong se, re tlo ithuta kamoo Jehofa a bolelago le batho ka tsela e kwagalago. Le gona re tlo ithuta kamoo a fetolago tsela yeo a bolelago le batho ka yona go ithekgile ka maemo.

4. (a) Jehofa o dirišitše leleme lefe ge a be a bolela le Moshe, Samuele le Dafida? (b) Ke ditaba dife tše dingwe tšeo Beibele e bolelago ka tšona?

⁴ Ge Jehofa a be a boledišana le motho wa pele e lego Adama tšhemong ya Edene, go ka direga gore o dirišitše mohuta o itšego wa Seheberu sa mehleng ya bogologolo. Ka morago, Jehofa o ile a boledišana le banna bao ba swanago le Moshe, Samuele le Dafida. Le ge ba be ba ngwala mantšu a bona ka Seheberu e bile ba diriša mokgwa wa bona wa go ngwala, ge e le gabotse ba be ba ngwala dikgopolo tša Modimo. Ba ngwadile tlwaa seo se bego se bolelwa ke Jehofa le go ngwala ka tirišano ya Modimo le batho ba gagwe. Ka mohlala, Beibele e bolela gore batho ba gagwe ba be ba na le tumelo go yena e bile ba mo rata, le gona e bolela ka diphošo tša bona le go se botege ga bona. Dipego tše ka moka di ngwaletšwe go hola rena.—Baroma 15:4.

5. Na Modimo o be a boledišana le batho ka Seheberu feela? Hlalosa.

⁵ Ga se ka mehla mo Jehofa a bego a boledišana le batho ka Seheberu. Ge Baisiraele ba be ba lokollwa bothopša nageng ya Babilona, ba bangwe ba bona ba be ba diriša Searama. Mohlomongwe ke ka baka leo Daniele, Jeremia le Esera ba ngwadilego dikarolo tše dingwe tša Beibele ka Searama.—Bona mengwalo ya ka tlase go Esera 4:8; 7:12; Jeremia 10:11; le Daniele 2:4, ka go kgatišo e kaonefaditšwego ya Seisemane.

6. Ke ka baka la’ng Mangwalo a Seheberu a ile a fetolelwa Segerikeng?

⁶ Ka morago ga gore Alexander yo Mogolo a fenye dinaga tše dintši, Segerika seo se bego se tlwaelegile, goba Sekoine, se ile sa bolelwa kudu dinageng tše dintši. Bajuda ba bantši ba ile ba thoma go bolela Segerika, gomme mafelelong Mangwalo a Seheberu a ile a fetolelwa Segerikeng. Phetolelo yeo e bitšwa Septuagint. E bile phetolelo ya mathomothomo le ya bohlokwa kudu ya Beibele. Ditsebi di dumela gore Septuagint e feleleditšwe ke bafetoledi ba 72. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Bafetoledi ba bangwe ba fetoletše lentšu ka lentšu go tšwa Mangwalong a Seheberu, mola ba bangwe ba dirišitše mokgwa o fapanego. Lega go le bjalo, Bajuda bao ba bolelago Segerika le Bakriste ba be ba dumela gore Septuagint ke lentšu la Modimo.

7. Ke leleme lefe leo Jesu a ilego a le diriša ge a be a ruta barutiwa ba gagwe?

 ⁷ Ge Jesu a be a le mo lefaseng, go ka direga gore o be a bolela Seheberu. (Johane 19:20; 20:16; Ditiro 26:14) Le gona a ka ba a ile a diriša dipolelwana tša Searama tšeo di bego di tlwaelegile ka nako yeo. Eupša o be a tseba le Seheberu sa bogologolo seo se bego se bolelwa ke Moshe le baporofeta, bao mangwalo a bona a bego a balwa disinagogeng beke e nngwe le e nngwe. (Luka 4:17-19; 24:44, 45; Ditiro 15:21) Gaešita le ge Segerika le Selatine di be di bolelwa mehleng ya Jesu, ga go na mo Beibele e re botšago gore Jesu o be a bolela maleme ao.

8, 9. Ke ka baka la’ng Bakriste ba bantši ba be ba bolela Segerika, gona se se re ruta’ng ka Jehofa?

⁸ Balatedi ba mathomo ba Jesu ba be ba bolela Seheberu, eupša ka morago ga lehu la gagwe, barutiwa ba gagwe ba ile ba bolela maleme a mangwe. (Bala Ditiro 6:1.) Ge ditaba tše dibotse di dutše di phatlalala, Bakriste ba bantši ba ile ba bolela Segerika go e na le Seheberu. Ka ge Segerika se be se bolelwa kudu, dipuku tša Beibele e lego Mateo, Mareka, Luka le Johane di ile tša phatlalatšwa ka Segerika. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Mangwalo a moapostola Paulo le dipuku tše dingwe tša Beibele le tšona di be di ngwadilwe ka Segerika.

⁹ Seo se kgahlišago ke gore ge bangwadi ba Mangwalo a Bakriste a Segerika ba be ba tsopola ditemana tša Mangwalong a Seheberu, gantši ba be ba di tsopola go Septuagint. Ka dinako tše dingwe, seo se tsopotšwego se be se fapana ganyenyane le mantšu a mathomong a Seheberu. Ka gona seo bafetoledi bao ba sa phethagalago ba se fetoletšego ke karolo ya Beibele ye re nago le yona lehono. Se se re ruta gore Jehofa ga a tšee leleme le itšego goba setšo se itšego se le kaone go feta tše dingwe.—Bala Ditiro 10:34.

10. Re ithutile’ng tseleng yeo Jehofa a bolelago le batho ka yona?

¹⁰ Re ithutile gore Jehofa o bolela le batho go ya ka maemo a bona. Ga se a letela gore re bolele leleme le itšego gore re kgone go mo tseba goba go tseba merero ya gagwe. (Bala Sakaria 8:23; Kutollo 7:9, 10.) Le gona re ithutile gore Jehofa o buduletše batho go ngwala Beibele, a ba dumelela gore ba ngwale dikgopolo tša gagwe ba diriša mantšu a bona.

11. Ke ka baka la’ng taba ya gore batho ba bolela maleme a mantši e se bothata go Jehofa?

¹¹ Batho ba bolela maleme a mantši, eupša seo ga se bothata go Jehofa. Re tseba seo bjang? Beibele e na le mantšu a Jesu a sego kae feela a leleme la mathomo la Seheberu. (Mateo 27:46; Mareka 5:41; 7:34; 14:36) Eupša Jehofa o ile a kgonthišetša gore molaetša wa Jesu o ngwalwe le go fetolelwa Segerikeng, gomme ge nako e dutše e eya wa  fetolelwa malemeng a mangwe. Le gona, ka ge Lentšu la Modimo le ile la ngwalollwa gantši ke Bajuda le Bakriste, molaetša wa Modimo o ile wa bolokega. Dikopi tšeo di ile tša fetolelwa malemeng a mangwe a mantši. Nywaga e 400 ka morago ga ge Kriste a ile legodimong, John Chrysostom o ile a bolela gore dithuto tša Jesu di be di fetoletšwe malemeng a Basiria, Baegipita, Maindia, Baperesia, Baethiopia le malemeng a batho ba bangwe ba bantši.

12. Beibele e ile ya hlaselwa bjang?

¹² Go theoša le histori, batho ba ile ba leka go fediša Beibele le go fediša bao ba bego ba e fetolela le go e phatlalatša. Nywaga e ka bago e 300 ka morago ga go belegwa ga Jesu, Mmuši wa Roma e lego Diocletian o ile a laela gore Dibeibele ka moka di fedišwe. Mo e ka bago nywaga e 1 200 ka morago, William Tyndale o ile a thoma go fetolela Beibele ya Seisemane. O ile a bolela gore ge Modimo a be a ka mo dumelela go phela nako e telele, o be a tla kgonthišetša gore le mošemanyana feela o tseba Beibele go feta moruti. Ka baka la go tlaišwa ga bafetoledi ba Beibele, Tyndale o ile a tšhaba Engelane a ya Yuropa e le gore a kgone go fetolela Beibele ya gagwe le go e gatiša. Le ge baruti ba ile ba leka go fiša Dibeibele moka tšeo ba ilego ba di hwetša, phetolelo ya Tyndale e ile ya hwetšwa ke batho ba bantši. Mafelelong, Tyndale o ile a kgangwa le go fišwa koteng. Eupša phetolelo ya gagwe e ile ya phologa ditlhaselo tša baruti gomme ya dirišwa go ngwala phetolelo yeo e bitšwago King James Version.—Bala 2 Timotheo 2:9.

13. Nyakišišo yeo e dirilwego dingwalweng tša bogologolo tša Beibele e bontšha’ng?

¹³ Ke therešo gore dikopi tše dingwe tša kgale tša Beibele di be di na le diphošo e bile ditemana tše dingwe di sa swane. Lega go le bjalo, ditsebi tša Beibele di ile tša ithuta ka kelohloko dingwalwa tša bogologolo tše dikete, tša ithuta dikarolwana tša tšona gaešita le diphetolelo tša kgale tša Beibele. Ka morago ga go di bapetša, ditsebi tše di ile tša hwetša gore ke ditemana tše sego kae feela tšeo di sa swanego. Eupša molaetša wa Beibele wona o be o se wa fetoga. Dinyakišišo tša go swana le tše di kgodiša barutwana ba Beibele gore seo ba se swerego lehono ke Lentšu la Jehofa leo le buduletšwego.—Jesaya 40:8. * (Bona mongwalo wa ka tlase.)

14. Beibele e phatlaladitšwe gakaaka’ng lehono?

¹⁴ Go sa šetšwe gore Beibele e ile ya hlaselwa  gakaakang, e fetoletšwe ka maleme a fetago a 2 800. Ga go na puku e nngwe yeo e fetoletšwego ka maleme a mantši go feta Beibele. Le ge batho ba bantši ba sa dumele go Modimo, Lentšu la gagwe e lego Beibele le tšwela pele le phatlalatšwa lefaseng ka moka go feta puku le ge e le efe. Le ge diphetolelo tše dingwe tša Beibele di sa balege gabonolo goba ditemana tše dingwe di sa nepagala, mo e ka bago ka moka ga tšona di swere molaetša o bonolo wa kholofelo le bophelo bjo bo sa felego.

15. (a) Go bile le diphetogo dife dikgatišong tša rena tše di theilwego Beibeleng go tloga ka 1919? (b) Ke ka baka la’ng dikgatišo tša rena di ngwalwa pele ka Seisemane?

¹⁵ Ka 1919, Modimo o ile a kgetha sehlopha se senyenyane sa barutwana ba Beibele gore e be “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” Ka nako yeo, mohlanka yo a botegago o be a diriša Seisemane kudu go boledišana le batho ba Modimo. (Mateo 24:45) Eupša lehono, dikgatišo tše di theilwego Beibeleng di hwetšagala ka maleme a fetago a 700. Go swana le mehleng ya ge go be go dirišwa Segerika, lehono Seisemane se dirišwa kudu go tša kgwebo le tša thuto e bile se tsebja ke batho ba bantši. Ka gona dikgatišo tša rena di ngwalwa pele ka Seisemane ke moka tša fetolelwa malemeng a mangwe.

16, 17. (a) Batho ba Modimo ba be ba hloka eng? (b) Go ile gwa dirwa eng gore phetolelo yeo e hwetšagale? (c) Ke’ng seo Ngwanabo rena Knorr a bego a se nyaka?

¹⁶ Dikgatišo tša rena ka moka di theilwe Beibeleng. Mathomong, batho ba Modimo ba be ba diriša King James Version, yeo e feditšwego go fetolelwa ka 1611. Lega go le bjalo, phetolelo ye e be e dirišitše leleme la kgale e bile go le thata go e kwešiša. Le ge dingwalwa tša bogologolo di be di dirišitše leina la Modimo ka makga a dikete, yona e be e le dirišitše ka makga a sego kae. Le gona phetolelo ye e be e na le diphošo e bile e na le ditemana tšeo di bego di se gona dingwalweng tša bogologolo. Diphetolelo tše dingwe tša Beibele tša Seisemane le tšona di be di na le mathata a swanago.

¹⁷ Go molaleng gore batho ba Modimo ba be ba hloka phetolelo ya Beibele yeo e nepagetšego le yeo go lego bonolo go e kwešiša. Ka gona Komiti ya Phetolelo ya Beibele ya Lefase le Lefsa e ile ya hlongwa, gomme bana babo rena ba komiting ye ba ile ba lokolla dikarolo tša Beibele go tloga ka 1950 go ya go 1960. Bolumo ya mathomo ya tše tshela e ile ya lokollwa kopanong ya selete ka  August 2, 1950. Kopanong yeo, Ngwanabo rena Knorr o ile a bolela gore batho ba Modimo ba hloka phetolelo ya Beibele e nepagetšego le e kwešišegago gabonolo yeo e bego e tla ba thuša go ithuta therešo ka tsela e kwagalago. Ba be ba hloka phetolelo yeo e balegago gabonolo le go kwešišega go swana le dingwalwa tša mathomong tša barutiwa ba Kriste. Ngwanabo rena Knorr o be a nyaka gore Phetolelo ya Lefase le Lefsa e tle e thuše batho ba dimilione go tseba Jehofa.

18. Ke’ng seo se thušitšego bafetoledi go fetolela Beibele?

¹⁸ Seo Ngwanabo rena Knorr a bego a se nyaka se ile sa direga ka 1963. Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika e ile ya hwetšagala ka se-Dutch, Sefora, Sejeremane, Sepanishi, Sepotokisi le Setaliana. Ka 1989, Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa se ile sa hloma lefapha le lefsa ntlongkgolo gore le thuše bafetoledi ba Beibele. Ke moka ka 2005, maleme ao a bego a šetše a fetolela Morokami a ile a dumelelwa go fetolela Beibele. Ke ka baka leo lehono Phetolelo ya Lefase le Lefsa e hwetšagalago e feletše goba ka karolo ya yona ka maleme a fetago a 130.

19. Ke selo sefe sa bohlokwa seo se diragetšego ka 2013, gona re tlo ithuta’ng sehlogong se se latelago?

¹⁹ Leleme la Seisemane le fetogile kudu ga e sa le go lokollwa kgatišo ya mathomo ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa, ka gona go ile gwa nyakega gore go dirišwe leleme la mehleng yeno. Mafelobekeng a October 5 le 6, 2013, batho ba 1 413 676 ba dinageng tše 31 ba ile ba ba gona sebokeng sa bo-129 sa ngwaga le ngwaga sa Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania, moo ba bangwe ba bona ba bego ba bogetše lenaneo go dirišwa Inthanete. Setho sa Sehlopha se Bušago se ile sa tsebiša ka go lokollwa ga Phetolelo ya Lefase le Lefsa e kaonefaditšwego ya Seisemane. Batheetši ba be ba thabile, gomme ba bantši ba ile ba lla ge ba amogela kopi e mpsha ya phetolelo ye. Ge seboledi se be se bala ditemana go tšwa phetolelong yeo e kaonefaditšwego, go ile gwa ba molaleng gore go bonolo go e bala le go e kwešiša. Sehlogong se se latelago, re tla ithuta ka mo go oketšegilego ka phetolelo ye le kamoo maleme a mangwe a e fetolelago ka gona.