1, 2. Modimo o ile a dira’ng mehleng e fetilego, gona lehono bao ba babjago ba ka ipotšiša’ng?

GE E ba o babja kudu, o ka ba o ile wa ipotšiša gore: ‘Na ke tla fola?’ Goba mohlomongwe yo mongwe ka lapeng leno goba mogwera wa gago o a babja gomme o ipotšiša ge e ba a tla fola. Ke ga tlhago go nyaka gore wena le batho bao o ba ratago le dule le phetše gabotse. Ka Beibeleng, re bala ka batho bao ba bego ba babja gomme ba nyaka go tseba ge e ba ba tla ka ba fola. Ka mohlala, Kgoši Ahasia, e lego morwa wa Ahaba le Isebele, o ile a ipotšiša ge e ba a tla fola ka ge a be a gobetše. Le gona ka morago, Bene-hadada Kgoši ya Siria o ile a babja gomme a botšiša ge e ba a tla fola.—2 Dikgoši 1:2; 8:7, 8.

² Le gona Beibele e re botša gore mehleng e fetilego, ka dinako tše dingwe Jehofa o be a fodiša batho ka mohlolo gaešita le go diriša baporofeta ba gagwe go tsoša ba bangwe bao ba bego ba hwile. (1 Dikgoši 17:17-24; 2 Dikgoši 4:17-20, 32-35) Lehono, batho bao ba babjago ba ka ipotšiša ge e ba le bona Modimo a tla ba thuša go fola.

3-5. Ke’ng seo Jehofa le Jesu ba ka kgonago go se dira, gona re tlo ahlaahla dipotšišo dife?

 ³ Jehofa o na le matla a go otla batho ka bolwetši goba go ba fodiša. O ile a otla batho ba bangwe ka malwetši, go etša Farao wa mehleng ya Aborahama gomme ka morago a otla kgaetšedi ya Moshe e lego Miriamo. (Genesi 12:17; Numeri 12:9, 10; 2 Samuele 24:15) Le gona o ile a otla Baisiraele ka “bolwetši” ge ba be ba sa mmotegele. (Doiteronomio 28:58-61) Ka dinako tše dingwe, Jehofa o be a šireletša batho ba gagwe malwetšing. (Ekisodo 23:25; Doiteronomio 7:15) O ile a ba a fodiša ba bangwe ba bona. Ka mohlala, o ile a fodiša Jobo ge a be a babja gomme a nyaka go hwa.—Jobo 2:7; 3:11-13; 42:10, 16.

⁴ Re kgodišegile gore Jehofa o na le matla a go fodiša balwetši. Jesu le yena o a kgona. Ge a be a le mo lefaseng, o ile a fodiša bao ba bego ba swerwe ke malwetši a go swana le lephera goba bolwetši bja go wa. O ile a fodiša difofu le bao ba bego ba rephile ditho. (Bala Mateo 4:23, 24; Johane 9:1-7) Mehlolo yeo e re thuša go lebelela pele dilong tše di kgahlišago tšeo Jesu a tlago go re direla tšona lefaseng le lefsa. Ka nako yeo, “ga go na modudi yo a tla rego: ‘Ke a babja.’”—Jesaya 33:24.

⁵ Eupša ge re ka babja kudu, na re ka letela gore Jehofa goba Jesu a re fodiše ka mohlolo? Gona ke’ng seo re swanetšego go nagana ka sona ge re kgetha kalafo?

6. Beibele e re’ng ka mehlolo yeo Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba e dira?

⁶ Lekgolong la pele la nywaga, Jehofa o ile a tlotša Bakriste ka moya o mokgethwa gomme a nea ba bangwe ba bona matla a go dira mehlolo. (Ditiro 3:2-7; 9:36-42) Ka mohlala, ba be ba kgona go fodiša balwetši le go bolela ka maleme a šele. (1 Bakorinthe 12:4-11) Eupša ge nako e dutše e eya mehlolo yeo e ile ya kgaotša, go etša ge Beibele e boletše seo e sa le pele. (1 Bakorinthe 13:8) Ka gona lehono re ka se letele gore Modimo a re fodiše ka mohlolo goba gore a fodiše baratiwa ba rena.

7. Psalme 41:3 e re kgothatša bjang?

⁷ Eupša ge e ba o babja, Jehofa o tla go homotša le go go thekga, go etša ge a ile a thuša bahlanka ba gagwe ba nakong e fetilego. Kgoši Dafida o ngwadile gore: “Go thaba le ge e le mang yo a šetšago mmotlana; Letšatšing la masetlapelo Jehofa o tla mo hlakodiša. Jehofa yena o tla mo šireletša a ba a mo phediša.” (Psalme 41:1, 2) Dafida o be a sa re gore motho wa go loka wa mehleng ya gagwe yo a bego a šetša babotlana o be a ka se tsoge a hwile. Bjale Jehofa o be a tla thuša motho yo bjalo bjang? Dafida o hlalositše ka gore: “Jehofa yena o tla mo thekga ge a le malaong a gagwe a bolwetši; o tla fetoša malao a gagwe ka moka mohlang a babja.” (Psalme 41:3) Jehofa o tseba gabotse mohlako wa bahlanka ba gagwe, e bile a ka se ba lebale. A ka ba nea sebete  le bohlale. Le gona Jehofa o dirile mmele wa motho ka tsela ya gore o kgone go ikalafa.

8. Go ya ka Psalme 41:4, Dafida o ile a kgopela gore Jehofa a mo direle’ng ge a be a babja kudu?

⁸ Go Psalme 41, Dafida o re botša le ka nakong ya ge a be a babja kudu gomme a ikwa a fedile matla e bile a tshwenyegile. Go bonagala ka nako yeo morwa wa gagwe e lego Abesalomo a be a leka go mo amoga bogoši. Dafida o be a babja kudu moo a bego a sa kgone go thibela Abesalomo go dira seo. Dafida o be a tseba gore mathata a lapeng la gagwe a bakilwe ke sebe seo a se dirilego le Batseba. (2 Samuele 12:7-14) Bjale o ile a dira’ng? O ile a rapela ka gore: “Hle Jehofa, nkgaugele. Fodiša moya wa ka, gobane ke go diretše sebe.” (Psalme 41:4) Dafida o be a tseba gore Jehofa o mo lebaletše sebe sa gagwe, gomme a ithekga ka Modimo gore a mo thuše ge a be a babja. Eupša na Dafida o be a letetše gore Jehofa a mo fodiše ka mohlolo?

9. (a) Jehofa o ile a direla Kgoši Hesekia eng? (b) Ke’ng seo Dafida a ilego a se letela go Jehofa?

⁹ Ke therešo gore ka dinako tše dingwe Modimo o be a kgetha go fodiša batho. Ka mohlala, ge Kgoši Hesekia a be a babja wa go hwa, Jehofa o ile a mo fodiša. Hesekia o ile a phela nywaga e mengwe e 15. (2 Dikgoši 20:1-6) Eupša Dafida o be a se a letela gore Jehofa a mo fodiše ka mohlolo. Go e na le moo, o be a letetše gore Modimo a mo thuše go swana le kamoo a tla thušago “le ge e le mang yo a šetšago mmotlana.” Dafida o be a na le tswalano e botse le Jehofa, ka gona o be a ka kgopela Jehofa gore a mo homotše le go mo hlokomela ge a be a babja. Le gona o ile a kgopela gore mmele wa gagwe o boele sekeng gomme a fole. Le rena re ka kgopela Jehofa gore a re thuše ka tsela e swanago.—Psalme 103:3.

10. Go ile gwa direga’ng ka Torofimo le Epaforodito, gona seo se re ruta’ng?

¹⁰ Lekgolong la pele la nywaga, ga se Bakriste ka moka bao ba ilego ba fodišwa ka mohlolo gaešita le ge moapostola Paulo le ba bangwe ba be ba kgona go fodiša balwetši. (Bala Ditiro 14:8-10.) Moapostola Paulo o ile a fodiša tatago Pubulio yo a bego a swerwe ke letadi le tengkhwibidu. Paulo o ile “a [mo rapelela], a mmea diatla gomme a mo fodiša.” (Ditiro 28:8) Eupša Paulo ga se a ka a fodiša batho ka moka bao a bego a ba tseba. Yo mongwe wa bagwera ba gagwe e lego Torofimo o ile a sepela le yena leetong la boromiwa. (Ditiro 20:3-5, 22; 21:29) Torofimo o ile a babja, eupša Paulo a se mo fodiše. Ka gona Torofimo o ile a swanelwa ke go kgaotša go sepela le Paulo gomme a šala Mileto gore a fole. (2 Timotheo 4:20) Mogwera yo mongwe gape wa Paulo, e lego Epaforodito, o ile a babja gomme a ba kgauswi le go hwa. Eupša Beibele ga e re botše gore Paulo o ile a mo fodiša.—Bafilipi 2:25-27, 30.

11, 12. Ke’ng seo re se tsebago ka Luka, gona a ka ba a ile a thuša Paulo bjang?

¹¹ Luka e be e le ngaka, e bile o be a sepela le Paulo maetong a boromiwa. (Ditiro 16:10-12; 20:5, 6; Bakolose 4:14) Ga go pelaelo gore o ile a thuša Paulo le ba bangwe ge ba be ba babja maetong a boromiwa. (Bagalatia 4:13) Go etša ge Jesu a boletše, bao “ba babjago” ba nyaka ngaka.—Luka 5:31.

 ¹² Luka e be e se motho feela yo a bego a rata go eletša ba bangwe ka tša kalafo. O be a ithutetše bongaka. Ga go na mo Beibele e re botšago gore o ithutetše bjona kae le gona neng. Eupša e re botša gore Paulo o ile a romela ditumedišo tša Luka go Bakolose. Ka gona go ka direga gore Luka o ithutetše bongaka kua Laoditsea, e lego motse wa kgauswi le Kolose. Le gona ge Luka a be a ngwala Ebangedi ya gagwe le puku ya Ditiro, o ile a diriša mantšu a itšego a tša kalafo. Ka ge e be e le ngaka, o boletše ka dipego tše dintši tša ge Jesu a be a fodiša batho.

13. Re swanetše go gopola’ng pele re eletša motho ka mohuta o itšego wa kalafo goba pele rena re o diriša?

¹³ Lehono ga go na bana babo rena bao ba ka dirago mehlolo gomme ba re fodiša. Eupša ka ge ba nyaka go re thuša, ba bangwe ba ka re nea keletšo le ge re sa e kgopela. Ke therešo gore dikeletšo tše dingwe ga di kotsi. Ka mohlala, Paulo o ile a eletša Timotheo gore a nwe beine e nyenyane. Timotheo o be a na le bothata bja mala, mohlomongwe o ile a nwa meetse ao a šilafetšego. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) (Bala 1 Timotheo 5:23.) Eupša re swanetše go ntšha mahlo dinameng. Ngwanabo rena yo a itšego a ka leka go go kgodiša gore o nwe dihlare tše itšego goba mešunkwane e itšego goba a re o je mohuta o itšego wa dijo goba o di pheme. A ka go botša gore dilo tšeo di thušitše setho se itšego sa lapa labo seo se bego se na le bothata bjo bo swanago. Eupša seo ga se bolele gore le wena o tla thušega. Re swanetše go gopola gore gaešita le ge batho ba bantši ba diriša sehlare se itšego goba kalafo, ditlamorago e sa dutše e ka ba tše di sa kgahlišego.—Bala Diema 27:12.

14, 15. (a) Re swanetše go itlhokomela bathong ba mohuta ofe? (b) Re ka ithuta’ng go Diema 14:15?

¹⁴ Ka moka ga rena re nyaka go phela gabotse e le gore re thabele bophelo le go hlankela Jehofa ka mafolofolo. Eupša ga se ra phethagala, ka gona re ka se pheme malwetši ka moka. Ge re babja, go ka ba le mehuta e fapafapanego ya kalafo, le gona re na le tshwanelo ya go ikgethela kalafo yeo re e nyakago. Ka maswabi, batho ba bangwe le dikhamphani tše dingwe ba bolela gore ba hweditše kalafo yeo e tla re fodišago malwetši. Morero wa bona ke go ikhumiša. Ba ka bolela gore batho ba bantši ba dirišitše kalafo yeo gomme ba fola. Le gona ge re babja, re ka nyaka go diriša selo se sengwe le se sengwe gore re fole goba go phela nako e teletšana. Eupša ga se ra swanela go lebala keletšo ya Beibele yeo e rego: “Mang le mang yo a se nago temogo o dumela mantšu ka moka, eupša yo bohlale o šetša dikgato tša gagwe.”—Diema 14:15.

¹⁵ Ge e ba re le šedi, goba re le bohlale, re tla lekola keletšo le ge e le efe ya tša kalafo,  kudukudu ge e ba motho yo a re neago yona a se a ithutela tša kalafo. Re tla ipotšiša gore: ‘Motho yo o re vitamin ye, mošunkwane wo goba dijo tše di thušitše batho, eupša na ke kgodišegile gore di ba thušitše e le ka kgonthe? Le ge di ka ba di thušitše ba bangwe, ke tseba bjang gore le nna di tla nthuša? Na ke dire nyakišišo e oketšegilego gomme ke boledišane le bao ba rutilwego gabotse go alafa bolwetši bjo bo ntshwerego?’—Doiteronomio 17:6.

16. Ke’ng seo re swanetšego go se gopola ge re dira diphetho tša kalafo?

¹⁶ Ge re dira phetho ya gore re tla amogela diteko dife goba kalafo efe, re swanetše go dira seo ka “monagano o hlaphogetšwego,” goba re diriše bohlale. (Tito 2:12) Seo se bohlokwa le go feta, kudukudu ge e ba diteko tšeo goba kalafo e bjalo e sa tlwaelega. Na motho yo a tla re alafago a ka thoma pele ka go re hlalosetša kamoo teko yeo goba kalafo e šomago ka gona? Na seo a se hlalosago se a belaetša? Na dingaka tše dintši di a dumela gore diteko tšeo goba kalafo yeo e ka fodiša batho? (Diema 22:29) Mohlomongwe motho yo a itšego o re botša gore kalafo e itšego e mpsha e hweditšwe nageng e itšego ya kgole gomme dingaka tše dintši ga se tša hlwa di tseba ka yona. Eupša na go na le bohlatse bja gore  kalafo yeo e gona? Ba bangwe ba ka go nea dihlare tšeo go sa tsebjego ka tšona goba tšeo go sa tsebjego gore di tšwa kae. Seo se ka ba kotsi kudu. Gopola gore Modimo o re lemoša gore re se ke ra diriša maleatlana goba boloi.—Doiteronomio 18:10-12; Jesaya 1:13.

17. Ke’ng seo ka tlhago re se nyakago?

¹⁷ Sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga se ile sa romela lengwalo go bana babo rena diphuthegong gomme sa ba botša dilo tšeo ba bego ba swanetše go di phema. Mafelelong a lengwalo leo, sehlopha seo se bušago se ile sa ngwala gore: “Ge e ba le phema dilo tše ka mo go feletšego, le tla atlega. Bophelo bjo bobotse go lena!” (Ditiro 15:29) Gaešita le ge mantšu a a sego kae a mafelelo e be e le a go laela, a re gopotša gore ke ga tlhago go nyaka go phela gabotse mmeleng.

18, 19. Ke’ng seo re ka se letelago lefaseng le lefsa?

¹⁸ Ka ge re se ra phethagala, re ka se pheme malwetši ka moka. Le gona ge re babja, ga re letele gore Jehofa a re fodiše ka mohlolo. Eupša re ka lebelela pele nakong yeo ka yona Modimo a tlo re fodišago malwetši sa ruri. Go Kutollo 22:1, 2, moapostola Johane o boletše ka “meetse a bophelo” le “dihlare tša bophelo” tšeo di tlago go fodiša motho yo mongwe le yo mongwe. Se ga se šupe go mešunkwane goba dihlare tše itšego tšeo re ka di dirišago gona bjale goba lefaseng le lefsa gore re fole. Go e na le moo, se šupa go dilo ka moka tšeo Jehofa le Jesu ba tlago go re direla tšona gore re kgone go phela ka mo go sa felego.—Jesaya 35:5, 6.

¹⁹ Re lebeletše pele nakong yeo e kgahlišago. Eupša mo nakong ye, re kgodišegile gore Jehofa o rata yo mongwe le yo mongwe wa rena le gore o kwešiša kamoo re ikwago ka gona ge re babja. Go swana le Dafida, re kgodišegile gore ge re ka babja, Jehofa a ka se re lahle. O tla dula a hlokomela bao ba mmotegelago.—Psalme 41:12.