Aga Lapa la Gago ka “Mantšu a Ratêxaxo”

DAVID o ile a thoma go galefa kudu ge motsotso o mongwe le o mongwe o feta. Ge a be a letetše mosadi wa gagwe ka koloing, o be a lebelela sešupa-nako sa gagwe leboelela. Mafelelong, ge Diane e lego mosadi wa gagwe a e-tšwa ka ntlong, David o ile a palelwa ke go laola kgalefo ya gagwe.

O ile a mo kgadimola ka gore: “Ke ka baka la’ng o nkemišitše nako e telele gakaakaa? Ka mehla o dula o šaletše! Ke ka baka la’ng o sa nke o dira dilo ka nako?”

Diane o ile a kgopišega. O ile a boela ka ntlong a lla. Gatee-tee, David o ile a lemoga phošo ya gagwe. Go galefa ga gagwe go ile gwa fo gakatša boemo. Bjale o swanetše go dira’ng? O ile a tima koloi, a fegelwa gomme a mo šala morago ka go nanya a lebile ka ntlong.

Mohlala wo o hlalosa boemo bja kgonthe, na ga go bjalo? Na o kile wa duma eka o ka metša mantšu ao o a boletšego? Ge re bolela re sa nagane, gantši re bolela dilo tšeo re itsholelago tšona ka morago. Ka mo go swanetšego Beibele e re: “Pelo ya moloki e akanya diphetolô.”—Diema 15:28.

Lega go le bjalo, go ka ba thata go nagana gabotse pele re bolela, kudu-kudu ge re galefile, re tšhogile goba re kwešitšwe bohloko. Go ka ba bonolo go phara motho yo mongwe molato goba go mo swaya diphošo ge re leka go hlalosa maikwelo a rena, kudu-kudu ge re boledišana le ditho tša lapa. Seo ka bosona se ka kweša ba bangwe bohloko goba sa tsoša ngangišano.

Re ka dira’ng e le gore re be le mafelelo a mabotse? Re ka thibela bjang maikwelo a rena gore a se ke a re laola? Keletšo e thušago e ka hwetšwa mantšung a mongwadi wa puku ya Beibele ya Mmoledi e lego Salomo.

Ela Hloko Seo o se Bolelago le Kamoo o ka se Bolelago ka Gona

Go molaleng gore ge Salomo, mongwadi wa puku ya Beibele ya Mmoledi a be a ngwala mantšu a gagwe ao a šišinyago kgopolo a mabapi le go ba lefeela ga bophelo, o be a e-na le maikwelo a tseneletšego ka taba yeo a bego a ngwala ka yona. O itše: “Ke be ke hloile bophelo.” Ka nako e nngwe o ile a re bophelo ke “lefêla la mafêla!” (Mmoledi 2:17, NW; 12:8) Lega go le bjalo, puku ya Mmoledi ga se lelokelelo la dilo tšeo di bego di galefiša Salomo. O bone e le mo go fošagetšego gore a bolele feela ka dilo tše di sa thabišego bophelong. Mafelelong a puku ye, Salomo o utolla gore o “lekile xo hwetša mantšu a ratêxaxo, a ngwala mantšu a therešô ka xo loka.” (Mmoledi 12:10, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Phetolelo e nngwe e re o “lekile go hlalosa dilo tše ka tsela e kaone kudu le e nepagetšego.”—Contemporary English Version.

Go molaleng gore Salomo o ile a lemoga gore o swanetše go laola maikwelo a gagwe. Ge e le gabotse, o ile a dula a ipotšiša gore: ‘Na ruri seo ke  naganago go se bolela ke sa therešo goba se nepagetše? Ge e ba ke diriša mantšu a, na ba bangwe ba tla a rata le go a amogela?’ Ka go kgetha “mantšu a ratêxaxo” a therešo, o ile a kgona go thibela maikwelo a gagwe gore a se ke a šira seo a bego a nyaka go se bolela.

Mafelelo a se ga se feela puku e ngwadilwego ka bokgwari eupša ke mothopo wa bohlale bjo bo buduletšwego bjo bo tšwago go Modimo bja mabapi le seo bophelo bo lego sona. (2 Timotheo 3:16, 17) Na mokgwa woo Salomo a o dirišitšego ge a bolela ka ditaba tše di ferekanyago o ka re thuša gore re boledišane gakaone le baratiwa ba rena? Ela hloko mohlala o latelago.

Ithute go Laola Maikwelo a Gago

Ka mohlala, anke re re mošemane o tla gae a e-tšwa sekolong a swere dipoelo tša gagwe gomme a bonala a nyamile. Tatagwe o lebelela lelokelelo la dithuto gomme o lemoga gore go na le yeo e mo paletšego. Gatee-tee tatagwe o a befelwa, a gopola makga a mantši ao ka ona mošemane a sa kago a dira mošomo wa gae wa sekolo. Tatagwe o ikwa eka a ka mo kgadimola ka gore: “O sebodu! Ge e ba o tšwela pele ka tsela ye, o ka se tsoge o atlegile bophelong!”

Pele a dumelela kgalefo gore e laole tsela yeo a arabelago ka yona, tate o tla dira gabotse go ipotšiša gore: ‘Na ruri seo ke se naganago ke sa therešo goba se nepagetše?’ Potšišo ye e ka mo thuša go dira gore maikwelo a gagwe a se mo šitiše go bona therešo. (Diema 17:27) Na ruri morwa wa gagwe a ka se tsoge a atlegile ka gobane a paletšwe ke thuto e tee? Na ke sebodu ka tlhago goba o fo ba a beela mošomo wa gae wa sekolo ka thoko ka gobane a palelwa ke thuto yeo? Beibele e bolela leboelela ka bohlokwa bja go lebelela ditaba ka tsela e leka-lekanego le ya kgonthe. (Tito 3:2; Jakobo 3:17) E le gore motswadi a age ngwana wa gagwe, o swanetše go bolela “mantšu a therešô ka xo loka.”

Kgetha Mantšu a Swanetšego

Ge tate a phetha ka gore ke eng seo a tlago go se bolela, a ka ipotšiša gore: ‘Nka bolela taba ye bjang ka mantšu ao morwa wa-ka a tlago go a rata le go a amogela?’ Ke therešo gore go hwetša mantšu a swanetšego ga go bonolo. Eupša batswadi ba swanetše go gopola gore gantši bana bao ba lego mahlalagading ba na le tshekamelo ya go nagana gore ge e ba ba palelwa ke selo se itšego, ba ka se tsoge ba atlegile bophelong. Ba ka tšea go palelwa ga bona ke selo se itšego goba bofokodi gomme ba bo dira taba e kgolo kudu yeo e tutuetšago tsela yeo ba itebelelago ka yona. Ge e ba motswadi a galefa, a ka kgonthišetša ngwana gore a ka se tsoge a atlegile. Bakolose 3:21 e re: “Le se ke la befediša bana ba lena, e le gore ba se nyame.”

Gantši mantšu a bjalo ka “ka mehla” le “le ka mohla” a akaretša taba goba a e feteletša. Ge motswadi a re: “Le ka mohla o ka se ke wa atlega bophelong,” ngwana a ka ikwa eka ga a na mohola. Ge e ba maemong a mantši go bolelwa le ngwana ka tsela e bjalo ya go mo nyatša, a ka thoma go bona eka ga go selo seo a ka se kgonago bophelong. Seo ga se nyamiše ngwana feela eupša gape ga se therešo.

Gantši go kaone kudu go bolela ka dikarolo tše dibotse tša boemo le ge e le bofe. Tate yo re boletšego ka yena a ka bolela selo se se swanago le se: “Morwa, ke a bona gore o nyamišitšwe ke go palelwa ga gago ke thuto ye. Lega go le bjalo ke a tseba gore ka kakaretšo o šoma ka thata mešomong ya gago ya sekolo. Anke re bolele ka thuto ye gomme re nyake tsela yeo re ka rarollago mathata le ge e le afe ao o ka bago o lebeletšane le ona.” E le gore tate a hwetše tsela e kaone ya go thuša morwa wa gagwe, a ka botšiša dipotšišo tše itšego go bona ge e ba go e-na le mathata ao a hlohleletšago boemo.

Gantši mokgwa o bjalo o bonolo le o naganišišitšwego gabotse o ka atlega kudu go e na le go galefa. Beibele e re kgonthišetša gore: “Polêlô tše di ratêxaxo” ke “todi ya dinose; di natefêla pelo, le mmele di a tsoša.” (Diema 16:24) Bana—ge e le gabotse, ditho ka moka tša lapa—ba a thaba ge boemo e le bja khutšo le lerato.

“Go tšwa go se se Tletšego Pelong”

Nagana ka monna yo go boletšwego ka yena mathomong a sehlogo se. Na go be go ka se be kaone ge e ba a ile a ipha nako ya go kgetha “mantšu a ratêxaxo” a therešo go e na le go fo galefela mosadi wa gagwe? Monna yo a lego boemong bjo bo bjalo o tla dira gabotse go ipotšiša gore:  ‘Gaešita le ge mosadi wa-ka a swanetše go katanela go swara nako, na ruri ke therešo gore ka mehla o dula a šaletše? Na ye ke nako e swanetšego ya go bolela ka taba ye? Na mantšu a bogale le a go swaya diphošo a tla mo tutueletša go kaonefatša?’ Go ema go se nene e le gore re ipotšiše dipotšišo tše bjalo go ka re thuša go phema go kweša baratiwa ba rena bohloko re sa ikemišetša.—Diema 29:11.

Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba dipoledišano tša rena tša lapa gantši di feleletša ka dingangišano? Re ka swanelwa ke go lebeledišiša boemo, re naganišiše ka maikwelo ao a tutuetšago kgetho ya rena ya mantšu. Seo re se bolelago, kudu-kudu ge re gateletšegile, se ka utolla seo ge e le gabotse re lego sona ka gare. Jesu o itše: “Molomo o bolela go tšwa go se se tletšego pelong.” (Mateo 12:34) Ka mantšu a mangwe, seo re se bolelago gantši se bonagatša dikgopolo tša rena tša ka gare-gare, dikganyogo le boemo bja rena bja kgopolo.

Na re lebelela bophelo ka tsela ya kgonthe, e kgothatšago le e nago le kholofelo? Gona segalo sa rena sa lentšu le dilo tšeo re bolelago ka tšona di tla bonagatša seo. Na re na le tshekamelo ya go se bape le maemo, go hloka kholofelo le go swaya diphošo? Ge e ba go le bjalo, re ka nyamiša ba bangwe ka seo re se bolelago goba ka tsela yeo re bolelago ka yona. Re ka no ba re sa lemoge gore tsela yeo re naganago ka yona goba re bolelago ka yona e kgopiša ba bangwe. Le gona re ka ba ra nagana gore tsela yeo re lebelelago dilo ka yona e nepagetše. Eupša re swanetše go itiša malebana le go iphora.—Diema 14:12.

Ke mo go kgothatšago gore re na le Lentšu la Modimo. Beibele e ka re thuša go hlahloba dikgopolo tša rena le go lekola gore ke dife tšeo di nepagetšego le tšeo di nyakago go lokišwa. (Baheberu 4:12; Jakobo 1:25) Go sa šetšwe gore re na le tshekamelo efe ya leabela goba re godišitšwe bjang, ka moka ga rena re ka kgetha go fetoša tsela yeo re naganago ka yona le go dira dilo ka yona ge e ba re nyaka e le ka kgonthe.—Baefeso 4:23, 24.

Go oketša go dirišeng Beibele, go na le selo se se sengwe seo re ka se dirago go lekodišiša tsela yeo re boledišanago le ba bangwe ka yona. E fo botšiša ba bangwe. Ka mohlala, kgopela molekane wa gago goba ngwana wa gago gore a go botše therešo gore o boledišana bjang le ba bangwe. Botšiša mogwera wa gago yo a godilego yo a go tsebago gabotse. Go tla nyaka gore o ikokobetše e le gore o amogele seo ba tlago go go botša sona le go dira diphetogo ge e ba go nyakega.

Nagana Pele o Bolela!

Mafelelong, ge e ba re tloga re nyaka go phema go kgopiša ba bangwe ka seo re se bolelago, re swanetše go dira seo se bolelwago ke Diema 16:23 ge e re: “Batho ba bohlale ba nagana pele ba bolela; ke moka seo ba se bolelago se ba le tutuetšo e matla.” (Today’s English Version) Lega go le bjalo, ge e ba re nyaka go kwešiša ba bangwe go e na le go ba latofatša goba go ba nyatša, gona go tla ba bonolo gore re hwetše mantšu a swanetšego ao re ka a bolelago.

Ke therešo gore ka moka ga rena ga se ra phethagala. (Jakobo 3:2) Ka dinako tše dingwe, ka moka ga rena re bolela re sa nagane. (Diema 12:18) Eupša ka thušo ya Lentšu la Modimo, re ka ithuta go nagana pele re bolela gomme ra etiša maikwelo le dikgahlego tša ba bangwe pele ga tša rena. (Bafilipi 2:4) Anke re ikemišetšeng go kgetha “mantšu a ratêxaxo” a therešo, kudu-kudu ge re boledišana le ditho tša lapa. Ka go realo, seo re se bolelago se ka se kgopiše ba bangwe le go ba kweša bohloko, eupša se tla fodiša baratiwa ba rena le go ba aga.—Baroma 14:19.

[Seswantšho go letlakala 12]

O ka phema bjang go bolela selo seo o tlago go itsholela sona ka morago?