Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Ke ka baka la’ng makhura a monko o mobose ao a dirišitšwego ke Maria e be e le a theko e kgolo gakaakaa?

Matšatši a mmalwa pele ga lehu la Jesu, Maria kgaetšedi ya Latsaro, o ile “a tla le legapana la alapasetere la makhura a monko o mobose, e lego nareda ya kgonthe ya theko e kgolo kudu,” gomme a tlotša Jesu ka makhura. (Mareka 14:3-5; Mateo 26:6, 7; Johane 12:3-5) Dipego tša Mareka le Johane di bolela gore makhura ao e be e le a theko ya ditenariase tše 300—mo e ka bago mogolo wa ngwaga ka moka wa mošomi yo a tlwaelegilego.

Makhura a a monko o mobose a theko e kgolo a be a e-tšwa kae? Ka kakaretšo go naganwa gore mothopo wa nareda goba spikenard yeo go bolelwago ka yona ka Beibeleng ke semela se senyenyane se se nkgago bose (Nardostachys jatamansi) seo se hwetšwago Dithabeng tša Himalaya. Gantši nareda e bitšago kudu e be e tswakwa le yeo e sa bitšego goba gaešita le go tšeelwa legato ka ya bofora. Lega go le bjalo, bobedi Mareka le Johane ba diriša polelwana “nareda ya kgonthe.” Taba ya gore makhura a a monko o mobose a be a bitša kudu e šišinya gore a ka ba a be a e-tšwa kgole kua India.

Go ya ka polelo ya mathomo, ke ka baka la’ng pego ya Mareka e hlalosa gore Maria o ile a “pšhatla molongwana wa legapana la alapasetere”? Gantši legapana la alapasetere le be le e-na le molongwana o mosesane woo o bego o ka tswalelwa gabotse e le gore monko o mobose wa makhura o se ke wa tšwa. Alan Millard o bolela ka pukung ya gagwe e bitšwago Discoveries From the Time of Jesus gore: “Go bonolo go kwešiša kamoo mosadi yo a thabilego a ka pšhatlago [molongwana wa legapana], a sa letele gore a le bule gabotse, ka go realo a dira gore monko o mobose o tšwe ka moka gatee-tee.” Se se hlalosa lebaka leo ka lona ‘ntlo e ilego ya tlala monko o mobose wa makhura a monko o mobose.’ (Johane 12:3) Ruri e be e le mpho e bitšago kudu, eupša e be e le e swanetšego. Ka baka la’ng? Mosadi yo yoo a nago le tebogo o be a sa tšwa go bona Jesu a tsoša kgaetšedi ya gagwe e rategago, Latsaro.—Johane 11:32-45.

Na go be go e-na le motse o tee o bitšwago Jeriko goba e be e le e mebedi?

Mateo, Mareka le Luka ka moka ba bolela ka phodišo ya mohlolo yeo e diregilego kgaufsi le Jeriko. (Mateo 20:29-34; Mareka 10:46-52; Luka 18:35-43) Bobedi Mateo le Mareka ba re Jesu o dirile mohlolo wo ge a be a “e-tšwa” Jeriko. Lega go le bjalo, Luka o re Jesu o o dirile ge a “batamela” Jeriko.

Na mehleng ya Jesu go be go e-na le motse o tee feela o bitšwago Jeriko goba e be e le e mebedi? Puku e bitšwago Bible Then & Now e araba ka gore: “Mehleng ya Jesu, Jeriko e be e tsošološitšwe mo e ka bago dikhilomithara tše 1,6 ka leboa la motse wa kgale. Heroda yo Mogolo o be a agile ntlo yeo a bego a fetša marega go yona motseng woo.” Se se kgonthišetšwa ke puku e bitšwago Archaeology and Bible History yeo e rego: “Jeriko ya mehleng ya Jesu e be e le motse o lego gabedi. . . . Motse wa kgale wa Bajuda o be o le bokgole bja mo e ka bago dikhilomithara tše 1,6 go tloga motseng wa Roma.”

Ka gona, mohlomongwe Jesu o dirile mohlolo wo ge a be a tloga motseng wa Bajuda gomme a batamela motse wa Roma goba ge a be a tloga motseng wa Roma gomme a batamela motse wa Bajuda. Go molaleng gore go tseba maemo ao a bego a le gona ka nako yeo dipego tše di bego di ngwalwa ka yona go re thuša go hlalosa seo se ka bonagalago e le go ikganetša.

[Seswantšho go letlakala 31]

Legapana la Alapasetere la Makhura a Monko o Mobose

[Tlhaloso ya Mothopo]

© Réunion des Musées Nationaux/Art Resource, NY