Diriša Gabotse go Rata ga Gago go Tseba Dilo

“Motho ke sebopiwa seo se botšišago dipotšišo. Re thoma go botšiša dipotšišo go tloga ge re belegwa . . . Go ka ba gwa thwe histori ya moloko wa batho ke histori ya dipotšišo le dikarabo tšeo rena batho re itlhametšego tšona.” —Octavio Paz, sereti sa kua Mexico.

 KE’NG seo se tutueletšago moapei go hlama mokgwa o mofsa wa go apea? Ke’ng seo se gapeletšago monyakišiši gore a nyake go ya mafelong ao a lego kgole kudu? Ke’ng seo se dirago gore ngwana a botšiše dipotšišo tše dintši gakaakaa? Gantši lebaka ke go rata go tseba dilo.

Go thwe’ng ka wena? Na dilo tše difsa goba go nyaka go hwetša dikarabo tša dipotšišo tše di kgahlišago go tsoša kganyogo ya gago ya go nyaka go tseba dilo? Ka mohlala, bophelo bo tšwa kae? Ke ka baka la’ng re le mo? Na Modimo o gona? Go tloga bjaneng, go rata go tseba dilo go gapeletša bontši bja rena gore re botšiše dipotšišo tše bjalo ka tše le go hwetša mabaka. Ge re kgahlwa ke selo se itšego, re katanela go kwešiša dilo ka moka tšeo re ka kgonago go di kwešiša ka sona. Ka gona, go rata go tseba dilo go ka ba le mafelelo a mantši a kgahlišago. Lega go le bjalo, go ka buša gwa baka mathata gaešita le dikotsi.

Go Nyakega Temogo le Teka-tekano

Go rata go tseba dilo go ka ba kotsi ge e ba go sa dirišwe gabotse. Ka mohlala, ngwana a ka kgoma setofo se se fišago ka baka la go rata go tseba dilo, gomme mafelelo e ka ba a kotsi. Ka lehlakoreng le lengwe, go rata go tseba dilo go ka re tutueletša go oketša tsebo ya rena le go hwetša dikarabo tša dipotšišo tša rena. Eupša na e be e tla ba gabohlale go phegelela selo le ge e le sefe seo re ka ratago go tseba ka ga sona?

Go molaleng gore go na le tsebo yeo e sa kgahlišego ka gobane e le kotsi. Go rata go tseba ka diswantšho tša thobalano, maleatlana goba dithuto tša dihlotswana tše kotsi tša bodumedi goba dihlopha tšeo di fišegelago thoko go ka re bakela kotsi gabonolo. Ditabeng tše gotee le go tše dingwe, re tla ba re dira gabotse ge re ekiša mopsalme wa Moheberu yo a ilego a rapela ka gore: “Lahliša mahlò a-ka xo bôxêla tša lefêla.”—Psalme 119:37.

Le gona go na le tsebo yeo e ka bago e se kotsi eupša e le e se nago mohola e bile e se bohlokwa. Ka mohlala, go na le mohola ofe go tseba ka maphelo a dinaletšana tša difilimi le batho ba tumilego, go tseba dipalo-palo tša sehlopha se sengwe le se sengwe sa tša dipapadi le tša sebapadi se sengwe le se sengwe goba go tseba ka ditšweletšwa tša morago-rago goba mehuta e mefsa ya dikoloi? Go batho ba bantši, go ba “setsebi” ditabeng tše ga go hole ka tsela le ge e le efe.

Mohlala o Kgothatšago

Ke therešo gore go rata go tseba dilo go na le mehola ya gona. Ela hloko mohlala wa Alexander von Humboldt, setsebi sa tša tlhago le monyakišiši wa Mojeremane wa lekgolong la bo-19 la nywaga yoo karolo ya meetse ao a elelago lebopong la ka bodikela la Amerika Leboa yeo e bitšwago Humboldt Current e theeletšwego ka yena.

Nakong e nngwe bophelong bja gagwe, Humboldt o ile a re: “Go tloga ke sa le yo mofsa ke be ke e-na le kganyogo e tseneletšego ya go etela dinaga tše di lego kgole, tšeo batho ba Yuropa ba di etetšego ka sewelo.” O itše kganyogo yeo e tsogile ge a e-kwa “monagano wa gagwe o kgahlegela go dira bjalo ka mo go tseneletšego.” Ge a e-na le nywaga e 29, o ile a tšea leeto la go ya Bogareng le Borwa bja Amerika, e lego leeto la go yo nyakišiša leo le ilego la tšea nywaga e mehlano. O ile a ngwala puku ya dibolumo tše 30 yeo e bolelago ka maeto a gagwe a diriša tsebišo yeo a e hweditšego.

 Selo se sengwe le se sengwe se ile sa tanya kgahlego ya Humboldt—thempheretšha ya lewatle, dihlapi tšeo di phelago ka go lona le dimela tšeo a di bonego ge a be a le leetong. O ile a namela dithaba, a ithuta ka dinoka gomme a sesa mawatleng. Nyakišišo ya Humboldt e theile motheo wa dikarolo tše mmalwa tša thutamahlale ya lehono. Tše ka moka di thomile ka kganyogo ya gagwe e tseneletšego ya go rata go tseba dilo gotee le kganyogo e sa felego yeo a bilego le yona bophelo bja gagwe ka moka ya go nyaka go hwetša tsebo. Go ya ka mongwadi wa Moamerika e lego Ralph Waldo Emerson, “Humboldt e be e le yo mongwe wa batho ba makatšago . . . bao ba tšwelelago nako le nako bjalo ka ge eka ba nyaka go re bontšha dilo tšeo monagano wa motho o kgonago go di fihlelela, gotee le matla le bogolo bja ona.”

Tsebo e Swanelwago ke go Nyakišišwa

Ke therešo gore ke ba sego kae go rena ba nago le maemo ao a ka ba dumelelago go ba banyakišiši bao ba tsebjago lefaseng goba go utolla dilo tša tša thutamahlale. Lega go le bjalo, go na le karolo e nngwe ya tsebo yeo re ka dirišago matla a menagano ya rena go yona e le gore re hwetše meputso e mentši kudu go feta yeo e ka tlišwago ke go ithuta selo le ge e le sefe. Jesu Kriste o boletše ka go ithuta mo go bjalo thapelong ya gagwe go Tatagwe wa legodimong ge a re: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba hwetše tsebo ka wena Modimo a nnoši wa therešo le ka yo o mo romilego, Jesu Kriste.”—Johane 17:3.

Go tseba Modimo wa therešo yoo leina la gagwe e lego Jehofa gotee le Morwa wa gagwe e lego Jesu Kriste go ka tlišetša batho bao ba ratago go tseba dilo meputso yeo go sego tsebišo yeo e ka ba neago yona. Gopola dipotšišo tša mabapi le bophelo tšeo di botšišitšwego mathomong a sehlogo se. Re ka tlaleletša go tšona ka tše: Ke ka baka la’ng go e-na le tlaišego e ntši gakaakaa lefaseng? Na batho ba tla senya lefase gaešita le go le fediša? Le gona, ke’ng seo Modimo a tlago go se dira go kgonthišetša gore batho ba ka se tlaišwe ke ditla-morago tše bjalo? Go hwetša dikarabo tša dipotšišo tše go tla dira se se fetago go fo kgotsofatša kganyogo ya rena ya go rata go tseba dilo. Go etša ge Jesu a bontšha, “se se bolela bophelo bjo bo sa felego.” Ke ka baka la’ng re ka kgonthišega ka seo?

Beibele ke Lentšu la Modimo le le buduletšwego. Moapostola wa Mokriste e lego Paulo o ngwadile mabapi le lona gore: “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo gomme le hola ka go ruta, go sola, go lokiša dilo, go laya ka toko, gore motho wa Modimo a swanelege ka botlalo, a hlangwe ka mo go feletšego bakeng sa modiro o mongwe le o mongwe o mobotse.”—2 Timotheo 3:16, 17.

Akanya feela—moapostola o itše Beibele e re nea tsebo yeo e ka re hlamelago go dira dilo ka moka tše dibotse. E ka re thuša go bona dilo go ya ka pono ya Modimo. Le gona re a tseba gore tsebo ya Modimo le bohlale bja gagwe di phagametše tša motho le ge e le ofe. Moporofeta Jesaya o ile a budulewa go ngwala mantšu a a matla ka Modimo: “Xobane tša-ka dikêlêlô xa se ’kêlêlô tša lena. ’me tša lena ditsela xa se ditsela tša-ka! Ó r’yalo Morêna. Bo-ka maxodimo à le kwa xodimo kxolê le lefase, le ditsela tša-ka di xodimo kxolê le ditsela tša lena; le kêlêlô tša-ka di xodimo kxolê le tša lena.”—Jesaya 55:8, 9.

Na o ka rata go tseba ka ditsela le menagano ya Modimo e phagamego? Na go rata ga gago go tseba dilo go go tutueletša go nyakišiša seo Lentšu la Modimo, Beibele le se bolelago ka ditsela tša Modimo le menagano ya gagwe? Na o ikemišeditše go ithuta seo Modimo a tlago go se dira go fediša tlaišego gotee le dilo tše dibotse tšeo a di boloketšego batho ba kwago? Beibele e fetišetša taletšo ye go wena: ‘Leka o bone gore Modimo ke yo bolo, wa lehlogonolo ke monna yo a mmotilego.’—Psalme 34:8.

Ditherešo tše matla tša Lentšu la Modimo di ka ba le tutuetšo pelong e botegago go etša ge seetša se ka ba le tutuetšo mothong yo a bonago ka lekga la mathomo. Moapostola Paulo o ile a tutueletšega go bolela gore: “A bodiba bja mahumo a Modimo le bohlale le tsebo! Dikahlolo tša gagwe ke tšeo di sa nyakišišegego gomme ditsela tša gagwe ke tše di sa latišegego gakaakang!” (Baroma 11:33) Therešo ke gore le ka mohla re ka se ke ra kwešiša ka mo go feletšego mahumo a tsebo ya Modimo le bohlale bja gagwe. Ka pele ga rena  go letše tebelelo ya gore le ka mohla re se ke ra lewa ke bodutu, ka mehla re utolla dilo tše difsa.

E Boloke e Phela!

Ke therešo gore bontši bja rena re ka se ke ra ba banyakišiši goba bahlami ba dilo tše difsa ba tumilego. Le gona, mohlomongwe le ka mohla re ka se ke ra kwešiša dilo tšohle tšeo re bego re ka rata go di kwešiša nakong e tlwaelegilego yeo batho ba e phelago. Lega go le bjalo, o se ke wa kgaotša go rata go tseba dilo. Boloka kganyogo ya go nyaka go tseba dilo e phela, yeo Modimo ka lerato a e bopilego ka go rena.

Diriša mpho ye e kgahlišago yeo e tšwago go Modimo gabotse gomme o hlagolele kwešišo e nepagetšego ya Lentšu le le buduletšwego la Modimo, Beibele. Ge e ba o dira bjalo, o tla hwetša seo se bolelwago ke bophelo gomme wa bo thabela gona bjale gaešita le go fagahlela go dira bjalo ka mo go sa felego. Beibele e re: “Tšohle ó di dirile xore di kxahlê ka mohla wa tšôna; le tša neng le neng ó di beile dipelong tša bôná. Fêla, tirô ye Yêna Modimo a e diraxo, mathômô le mafêlô a yôna, motho xa a e lemoxe.”—Mmoledi 3:11.

[Box/​Pictures on page 21]

Na o a Tseba Gore . . .

• Nywaga-kgolong e mentši pele Columbus le Magellan ba utolla sebopego sa lefase, Beibele e boletše gore polanete ye ga se phaphathi eupša ke nkgokolo?​—Jesaya 40:22.

• Nako e telele pele baeta-sebakeng ba ka kgona go bona gore lefase ga se la ithekga ka selo, Beibele e boletše gore ga le na dithekgo?​—Jobo 26:7.

• Bonyenyane nywaga e 2 500 pele ngaka ya Leisemane e lego William Harvey a utolla tshepedišo ya Madi mmeleng wa motho, Beibele e boletše ka pelo e le mothopo wa bophelo?​—Diema 4:23.

• Nywageng e ka bago 3 000 e fetilego Beibele e hlalositše modikologo wa meetse a lefase ka tsela e bonolo e le karolo ya tshepedišo ya tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona yeo e dirago gore diphedi di kgone go phela mo lefaseng?​—Mmoledi 1:7.

Na ga se mo go makatšago gore Beibele e boletše ka ditherešo tše tša thutamahlale nako e telele pele batho ba ka di kwešiša goba ba di utolla? Ge e le gabotse, ka Beibeleng go na le lehumo la bohlokwa kudu la tsebo leo le lego bohlokwa bakeng sa bophelo leo le go emetšego gore o le hwetše.

[Seswantšho go letlakala 19]

Alexander von Humboldt