Ditiragalo Tšeo di Porofetilwego Bakeng sa Mehla ya Rena

BEIBELE e porofetile gore Mmušo wa Modimo o tla tliša khutšo ya ka mo go sa felego le lethabo lefaseng. (Daniele 2:44) Thapelong ya Tatawešo goba Thapelo ya Morena, Jesu o rutile barutiwa ba gagwe go rapela gore: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” (Mateo 6:10) Boporofeteng bja gagwe bjo bogolo bjo a bo boditšego barutiwa ba gagwe Thabeng ya Mehlware, Jesu o boletše e sa le pele ka ditiragalo tše itšego le maemo ao a bego a tla ba gona pele Mmušo woo o e-tla. Ditiragalo tše ka moka ke pontšho yeo e bego e tla bonala gabotse go batho bohle ba dipelo tše botegago. Ke dikarolo dife tše latelago tša pontšho yeo tše o di bonego?

Dintwa tša Lefase ka Bophara. Jesu o porofetile gore: “Setšhaba se tla tsogela setšhaba, mmušo wa tsogela mmušo.” (Mateo 24:7) Pele ga ntwa ya pele ya lefase ka 1914, gantši dintwa di be di lwewa mafelong a itšego.  Ntwa ya I ya Lefase ga se ya akaretša feela karolo e kgolo ya lefase, eupša gape e gakaditše go tšweletšwa ga dibetša tše šoro kudu go feta lege e le dife tšeo batho ba kilego ba di bona. Ka mohlala, sefofane seo se sa tšwago go dirwa se ile sa dirišetšwa go lahlela dithuthupi baduding ba naga. Go tšweletšwa ga dithuthupi go okeditše palo ya bao ba bolailwego ke ntwa go fihla tekanyong yeo pele e bego e sa naganwe, ka ge mo e ka bago seripa sa mašole a dimilione tše 65 ao a lwelego ntweng a ile a bolawa goba a gobatšwa. Lega go le bjalo, ge lekgolo la bo-20 la nywaga le tšwela pele, polao e ile ya oketšega. Go ya ka mantšu a ra-dihistori yo mongwe, “re ka se tsoge re tsebile palo” ya mašole le batho bao ba bolailwego Ntweng ya II ya Lefase. Le ga bjale dintwa di sa dutše di tšwela pele.

Tlala Lefaseng ka Bophara. Jesu o porofetile gore: “Go tla ba le tlhaelelo ya dijo.” (Mateo 24:7) Ka 2005, makasine o bitšwago Science o boletše gore: “Go na le batho ba dimilione tše 854 lefaseng (mo e ka bago 14 lekgolong ya baagi ba lefase) bao ba bolawago ke tlala ka mehla le bao e ba bolayago ka nakwana.” Ka 2007, mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego o begile gore dinaga tše 33 ga di na dijo tše lekanego go ka fepa badudi ba tšona. Seo se ka direga bjang mola lefase le tšwela pele go tšweletša dijo tše dintši? Lebaka ke gore naga le dijo tšeo di ka bego di dirišetšwa go fepa batho di dirišetšwa go tšweletša dibešeletši tša dikoloi. Kuranta ya Afrika Borwa e bitšwago The Witness e bega gore: “Sebešeletši seo se nyakegago gore go tlatšwe tanka ya koloi e kgolo yeo e gogago ka maotwana a mane se dirwa ka dijo tšeo di ka fepago motho o tee ngwaga ka moka.” Dinageng tšeo di hlabologilego le gona go oketšega ga theko ya dijo go gapeletša batho ba bantši go kgetha magareng ga go reka dijo tša mantšiboa goba go lefelela dinyakwa tše dingwe bjalo ka dihlare goba mohlagase.

Ditšhišinyego tše Dikgolo tša Lefase. Jesu o itše: “Go tla ba le ditšhišinyego tša lefase tše dikgolo.” (Luka 21:11) Ge e ba gona bjale o bona eka batho ba bantši ba kgongwa ke ditšhišinyego tša lefase go feta le ge e le neng pele, gona o nepile. Ka 2007 setsebi sa ditšhišinyego tša lefase sa mo-India e lego R. K. Chadha, se boletše gore: “Re bona go oketšega ga ditšhišinyego tša lefase lefaseng ka bophara go sa letelwa. Ga go yo a tsebago lebaka.” Go feta moo, go oketšega ga batho mafelong ao a lego kotsing ya go hlaselwa ke ditšhišinyego tša lefase go okeditše palo ya batho bao ba bolawago ke dikotsi tše. Go ya ka U.S. Geological Survey, tšhišinyego ya lefase yeo e bilego gona Lewatleng la India ka 2004 le tsunami e latetšego, di dirile gore ngwaga woo e be “o kotsi kudu nywageng e nyakilego go ba 500 ya ditšhišinyego tša lefase” le “wa bobedi o bolailego batho ba bantši kudu historing e begilwego.”

Malwetši ao go Lego Thata go Lebeletšana le Ona. Jesu o porofetile gore: “Go tla ba le . . . leuba la malwetši.” (Luka 21:11) Go dikologa lefase, malwetši a mafsa le a kgale a tšwela pele go lwatša batho ba bantši gomme go thata go hwetša pheko ya ona. Ka mohlala, maiteko a go fediša malaria a ile a swanela ke go emišwa gantši ka ge batho ba sa dutše ba palelwa ke go laola bolwetši bjo. Go oketša moo, batho ba dimilione ba bolawa ke malwetši a kgale, go akaretša le bolwetši bja mafahla (TB) yeo gotee le AIDS le malwetši a mangwe a mafsa di hlaselago batho ka nako e tee. Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo o bega gore “tee-tharong ya badudi ba lefase e na le twatši ya TB.” Mokgatlo wo o bolela gape gore HIV e oketša leuba la TB dinageng tše dintši. Motsotswaneng o mongwe le o mongwe, motho o swarwa ke bolwetši bja TB gomme TB e tšwela pele go se alafege ka tekanyo e kgolo. Makasine wa New Scientist o begile gore ka 2007 molwetši yo mongwe kua Yuropa o ile a swarwa ke bolwetši bja TB bjo bo bego bo “palela sehlare se sengwe le se sengwe seo re nago le sona.”

Go Phuhlama ga Boitshwaro le tša Leago. Jesu o itše: “Ka baka la go oketšega ga go hloka molao lerato la ba bantši le tla fola.” (Mateo 24:12) Ka ntle ga seo Jesu a se porofetilego, moapostola  Paulo o boletše e sa le pele ka go phuhlama ga tša leago le melao boitshwaro. O hlalositše ‘mehla e thata ya bofelo’ yeo e bego e tla tla pele ga ge Mmušo wa Modimo o fediša tshepedišo ya lefase le. “Batho e tla ba baithati, barati ba tšhelete, ba go ipona, ba ikgogomošago, barogaki, ba go se kwe batswadi, ba go se leboge, ba go se botege, ba ba se nago maikwelo a borutho a tlhago, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, baeki, ba hlogo-thata, ba tletšego boikgantšho, ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo, ba ba nago le sebopego sa boineelo go Modimo eupša ba latola matla a bjona.” (2 Timotheo 3:1-5) Na o hlokometše gore batho ba bonagatša mekgwa yeo e mebe kudu go feta le ge e le neng pele?

Jesu le Paulo ga se ba lokeletša mathata ka moka a histori, a tša leago le a tša dipolitiki ao a bakilego maemo a a lefase. Lega go le bjalo, boporofeta bja bona bo boletše ka mo go nepagetšego e sa le pele ka ditiragalo le boitshwaro bjoo re bo bonago lehono. Go thwe’ng ka bokamoso? Boporofeta bja Jesaya bjo bo boletšego ka potego e sa le pele ka go tla ga Mesia bo hlalosa gape le diphetogo tše holago tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di tliša lefaseng. Anke re ahla-ahleng diphetogo tše sehlogong se se latelago.

[Seswantšho go letlakala 6]

“Setšhaba se tla tsogela setšhaba”

[Tlhaloso ya seswantšho go letlakala 7]

“Go tla ba le . . . leuba la malwetši”

[Mothopo]

© WHO/P. Virot