Ke ka Baka la’ng Bohlweki bo le Bohlokwa?

Malwetši le mahu a tlaišitše moloko wa batho ka nywaga e dikete. Batho ba bangwe ba nagana gore malwetši le mahu ke pontšho ya kgalefo ya Modimo gomme a rometšwe bakeng sa go otla badiradibe. Tlhahlobo yeo e dirilwego ka go se fele pelo le nyakišišo e dirilwego ka šedi e kgolo go theoša le nywaga-kgolo e mentši, di utollotše gore gantši bothata bo bakwa ke diphedi tše dinyenyane tšeo di phelago le batho.

Banyakišiši ba tša kalafo ba hweditše gore magotlo, maphene, dintšhi gotee le menang di ka fetiša malwetši. Ba hweditše gape le gore gantši batho ba ipakela malwetši a fetelago feela ka gobane ba sa hlweka. Go bonala bohlweki bo ka dira phapano magareng ga lehu le bophelo.

Go molaleng gore ditekanyetšo tša bohlweki di fapana go ya ka ditšo le maemo a batho. Mafelong ao go se nago dipompo tša meetse goba tshepedišo e botse ya ditšhila, go ka ba thata go boloka bohlweki. Lega go le bjalo, Modimo o ile a nea Baisiraele ba bogologolo ditaelo tša mabapi le bohlweki ge ba be ba sepela lešokeng—e lego maemo a mangwe ao go lego thata kudu go boloka bohlweki go ona!

Ke ka baka la’ng bohlweki bo le bohlokwa go Modimo? Pono e leka-lekanego ya bohlweki ke efe? Ke megato efe e bonolo ya go itšhireletša yeo wena le ba lapa gago le ka e gatago go fokotša malwetši?

SEKOLO se tšwile gomme ngwana yo a bitšwago Max, * yo a dulago Cameroon, o fihla gae. A swerwe ke tlala e bile a nyorilwe, o tsena ka ntlong ya gabo ya bobotlana, o gokarela mpša ya gagwe, o bea mokotla gagwe wa dipuku godimo ga tafola ka phapošing ya bojelo ke moka o dula fase gomme o letela dijo ka tetelo-kgolo.

Mmagwe, yo a lego ka khitšhing, o kwa ge Max a tsena ke moka o mo tlišetša sebjana seo se nago le reisi le dinawa tše di fišago. Eupša ponagalo ya gagwe ya sefahlego e a fetoga ge a bona mokotla wa Max wa dipuku godimo ga tafola e hlwekilego. O lebelela morwa wa gagwe gomme o goeletša ka gore, “Maaaax!” Morwa wa gagwe o a kwešiša ke moka o tloša mokotla wa gagwe gomme o kitimela ka ntle go yo hlapa diatla. Go se go ye kae o a boa gore a tlo ja dijo tšeo a bego a di letetše ka  tetelo-kgolo. O bobola ka go itshola ka gore, “Tshwarelo Mma. Ke lebetše.”

Mma yo a nago le lerato a ka dira mo gontši go boloka boemo bjo bobotse bja tša maphelo le bohlweki, gaešita le ge a nyaka tirišano ya ditho tša lapa la gagwe ka moka. Bjalo ka ge pego ya Max e bontšha, go nyakega tlwaetšo ya nako e telele ka gobane bohlweki bo nyaka maiteko a sa kgaotšego gomme bana ba nyaka go dula ba gopotšwa.

Mmago Max o a lemoga gore dijo di ka šilafatšwa ka ditsela tše dintši. Ka baka leo ga a hlape diatla tša gagwe feela pele a swara dijo, eupša gape o boloka dijo di khurumetšwe go phema go šilafatšwa ke dintšhi. Ka go kgonthišetša gore dijo ga di tlogelwe di sa khurumelwa le ka go boloka ntlo e hlwekile e bile e thakgafetše, ga a na bothata bjo bokaalo bja magotlo le maphene.

Lebaka le lengwe la bohlokwa leo ka lona mmago Max a lego šedi ka tsela ye, ke gobane o nyaka go thabiša Modimo. O hlalosa gore: “Beibele e re batho ba Modimo ba swanetše go ba ba bakgethwa ka gobane Modimo ke yo mokgethwa.” (1 Petro 1:16) O oketša ka gore: “Bokgethwa bo swana le bohlweki. Ka gona, ke nyaka gore legae la-ka le hlweke gomme ba lapa la-ka ba lebelelege ba hlwekile. Ke therešo gore se se kgonega feela ka gobane lapa ka moka le tsenya letsogo.”

Tirišano ya Lapa e Bohlokwa

Go etša ge Mmago Max a hlokomela, bohlweki bja lapa ke modiro wa lapa ka moka. Nako le nako malapa a mangwe a dula fase gomme a ahla-ahla dinyakwa tša ona le kamoo a ka kaonafatšago legae la ona ka gona ka ntle le ka gare. Se gape se thuša gore lapa le be le botee gomme se gopotša yo mongwe le yo mongwe ka karolo ya gagwe ya go hlokomela gore lapa ka moka le phela gabotse. Ka mohlala, mma a ka hlalosetša bana ba bagolo lebaka leo ka lona ba swanetšego go hlapa diatla ka morago ga go diriša ntlwana ya boithomelo, go swara dilo tše bjalo ka tšhelete gotee le pele ba e-ja. Ke moka bana ba bagolo ba ka kgonthišetša gore ba banyenyane ba tšea taba ye e le ya bohlokwa.

Mediro e fapa-fapanego ya ka gae e ka arolelwa ditho ka moka tša lapa. Lapa le ka dira phetho ya go hlwekiša ntlo ka mehla beke e nngwe le e nngwe gotee le go dira lenaneo la go e hlwekiša ka mo go tseneletšego gatee goba gabedi ka ngwaga. Go thwe’ng ka go hlwekiša bokantle bja ntlo? Mmoleledi wa pabalelo ya tša tlhago e lego Stewart L. Udall o boletše ka United States gore: “Re  phela lefaseng leo bobotse bja lona bo nyamelago, leo melala ya lona e fokotšegago le leo tikologo ya lona e senywago ke tšhilafatšo, lešata gotee le malwetši ao a bolayago dimela.”

Na o na le pono e swanago ka tikologo ya gago? Mehleng ya kgale le ditoropong tše dingwe lehono kua Bogareng bja Afrika, motho yo a sepelago ditarateng a goeletša e le gore a fetišetše ditsebišo le melaetša setšhabeng o letša tšhipi e le gore batho ba mo theetše. O gopotša badudi ka lentšu le phagamego gore ba hlwekiše toropo, mekoti yeo e epilwego ka mahlakoreng a ditsela yeo meetse a pula a tsenago ka go yona, ba kgothe dihlare, ba tomule mefoka gaešita le go lahla ditlakala.

Go lahlwa ga ditlakala ke bothata bja lefase ka moka gomme ke bothata bjoo mebušo e mentši e palelwago ke go bo rarolla. Bo-mmasepala ba bangwe ba palelwa ke go tšea ditlakala gomme ditlakala tšeo di tlala ditarateng. Badudi ba mafelong ao ba ka kgopelwa gore ba thuše. Bjalo ka badudi ba babotse, Bakriste ba gare ga batho ba pele go arabela le go dumelelana le melao ya Kesara ka ntle le go ngongorega. (Baroma 13:3, 5-7) Bakriste ba therešo ba ikemišeditše go dira se se fetago seo ba se kgopelwago tabeng ye. Ba rata tikologo e hlwekilego gomme ba ithapela go hlwekiša, ka mehla go sa nyakege gore motho yo mongwe a ba gopotše. Ba kwešiša gore bohlweki bo bontšha gore ba tlwaeditšwe gabotse e bile ba na le boikarabelo. Bo thoma ka motho yo mongwe le yo mongwe le lapa le lengwe le lengwe. Go diriša tshepedišo ya ditšhila le go boloka ntlo e hlwekile go ka dira gore lapa le phele gabotse mmeleng gotee le go kaonafatša ponagalo ya tikologo.

Bohlweki bja Motho ka Noši bo Godiša Modimo yo re mo Rapelago

Go hlweka le go apara ka tsela e nago le seriti ke pontšho ya borapedi bja rena gomme gantši go dira gore batho ba lemoge gore re fapane. Sehlopha sa bafsa ba ka bago 15 ba banenyana le bašemane se ile sa tsena ka lebenkeleng la go jela ge se be se boa kopanong ya Dihlatse tša Jehofa kua Toulouse, Fora. Banyalani ba batšofadi bao ba bego ba dutše tafoleng ya kgaufsi le ya bona ba be ba letetše mathata—gore bafsa bao ba bake lešata le go ba tshwenya. Lega go le bjalo, ba be ba kgahlilwe ke boitshwaro bjo bobotse le poledišano e thabišago ya bafsa ba bao ba bego ba apere gabotse. Ge sehlopha se se be se itokišeditše go sepela, banyalani bao ba ile ba se reta ka baka la boitshwaro bja sona bjo bobotse gomme ba botša yo mongwe wa masogana gore boitshwaro bjo bjalo bjo bo beago mohlala ga se bja tlwaelega matšatšing a.

Baeng bao ba etelago meago ya makala, mafapha a kgatišo gotee le meago ya bodulo yeo e lego makaleng a Dihlatse tša Jehofa gantši ba kgahlwa ke bohlweki bjo ba bo bonago moo. Go letetšwe gore baithapi bao ba šomago le go dula mafelong a ba apare diaparo tše di hlwekilego le go hlapa ka mehla. Dinkgiša-bose ga di tšeele bohlweki bjo bobotse bja mmele legato. Ge baithapi ba, bao e lego badiredi ba nako e tletšego, ba bolela le baagišani ba bona ka Beibele mantšiboa goba mafelo-bekeng, ponagalo ya bona e hlwekilego le yona emela gabotse molaetša woo bao o swerego.

“E-bang Baekiši ba Modimo”

Bakriste ba kgothaletšwa go ba “baekiši ba Modimo.” (Baefeso 5:1) Moprofeta Jesaya o begile pono yeo go yona barongwa ba hlalosago Mmopi ka mantšu a rego “Mokxêthwa, Mokxèthwa, Mokxêthwa.” (Jesaya 6:3) Tlhaloso ye e gatelela bohlweki bjo bo fetišišago bja Modimo. Ka ge go le bjalo, Modimo o nyaka gore bahlanka ba gagwe ka moka e be ba bakgethwa, ba hlweke. O ba botša gore: “E-bang ba bakgethwa, gobane ke yo mokgethwa.”—1 Petro 1:16.

Beibele e kgothaletša Bakriste gore ba ‘apare ka bothakga.’ (1 Timotheo 2:9, PK) Ga go makatše ge ka pukung ya Kutollo go thwe “linene e tagilego, e hlwekilego le e botse” e emela ditiro tše di lokilego tša bao Modimo a ba tšeago e le ba bakgethwa. (Kutollo 19:8) Ka lehlakoreng le lengwe, gantši ka Mangwalong sebe se hlaloswa e le sepatso goba ditšhila.—Diema 15:26; Jesaya 1:16; Jakobo 1:27.

Lehono, batho ba dimilione ba swanelwa ke go dula mafelong ao go ona ka mehla go lego thata gore ba dule ba hlwekile mmeleng, boitshwarong gotee le go boloka borapedi bja bona go Modimo bo hlwekile. Tharollo ya mafelelo ya bothata bjo e tla tla ge Modimo a dira ‘dilo ka moka tše mpsha.’ (Kutollo 21:5) Ge kholofetšo yeo e phethagala, ditšhila le go se hlweke ga mohuta o mongwe le o mongwe go tla fedišwa.

[Mongwalo wa tlase]

 [Lepokisi go letlakala 10]

Modimo o Nyaka Bohlweki

Nakong ya leeto la bona la lešokeng, Baisiraele ba be ba laetšwe go ba šedi kudu ge ba be ba epela mantle. (Doiteronomio 23:12-14) Modiro wo o swanetše go ba o be o le boima kudu ka baka la bogolo bja mešaša eupša ka ntle le pelaelo o ba thušitše go phema malwetši a bjalo ka bolwetši bja teng-kgolo le kholera.

Batho ba be ba laetšwe go hlatswa goba go lahla selo le ge e le sefe seo se ilego sa kgoma setopo. Gaešita le ge go ka direga gore ba be ba sa kwešiše lebaka la seo, Baisiraele ba thušitšwe go phema malwetši a fetelago.—Lefitiko 11:32-38.

Baprista ba be ba swanetše go hlapa matsogo le maoto pele ba phetha mediro ya bona tabarenakeleng. Go tlatša legopo la mphiri ka meetse bakeng sa modiro wo go be go ka se be bonolo eupša go hlapa e be e le senyakwa se sa fetogego.—Ekisodo 30:17-21.

[Lepokisi go letlakala 11]

Dikgopotšo tše Tšwago go Ngaka

Meetse ke a bohlokwa bophelong eupša meetse ao a šilafaditšwego a ka ba mothopo wa bolwetši le lehu. Dr. J. Mbangue Lobe, e lego hlogo ya lefapha la tša kalafo kua Douala, e lego boema-kepe bjo bogolo bja Cameroon, o neile ditšhišinyo tše šomago ge go be go boledišanwa le yena.

O itše: “Bediša meetse a go nwa ge e ba o sa kgonthišege gore a hlwekile.” Eupša o lemošitše ka gore: “Go diriša bleach goba dikhemikhale tše dingwe go lokile eupša go ka ba kotsi ge e ba go sa dirišwe ka tsela e swanetšego. Hlapa diatla tša gago ka mehla ka sesepe le meetse pele o e-ja le ka morago ga go diriša ntlwana ya boithomelo. Sesepe ga se bitše gakaalo, gaešita le bahloki ba ka kgona go se reka. Ka mehla hlatswa diaparo tša gago, o diriša meetse a fišago ge e ba o e-na le bothata bja letlalo goba malwetši.”

O tšwetše pele ka gore: “Ditho ka moka tša lapa di swanetše go boloka bohlweki ka ntlong. Gantši dintlwana tša boithomelo le tša bobolokelo di a hlokomologwa gomme di tlala maphene le dintšhi.” Ge a oketša ka taba ya bohlokwa mabapi le bana o lemošitše ka gore: “Hlokomelang gore le se hlape matangwaneng ao a lego tikologong ya lena. A tletše dipaketheria tše kotsi. Hlapa bošego bjo bongwe le bjo bongwe pele o robala, hlapa meno gabotse mantšiboa gomme o robale o itšhireleditše ka nete e thibelago menang.” Moko wa taba ye ka moka ke go nagana e sa le pele, go gata mogato le go phema mathata.

[Seswantšho go letlakala 10]

Go hlatswa diaparo go thuša go thibela mathata a letlalo le malwetši

[Seswantšho go letlakala 10]

Bakriste ba ithapela go hlwekiša tikologo ya bona

[Seswantšho go letlakala 10]

Mma yo lerato a ka dira mo gontši go boloka lapa la gagwe le hlwekile