Lengwalo le le Tšwago Ghana

Letšatši Leo ka Lona Setsebi sa Karate se Kgaoditšego go lwa

GA A kamoo ke bego ke nagana gore o ka gona. A apere diaparo tša gagwe tše dišweu tša karate e bile a tlemile lepanta le leso la disenthimithara tše hlano lethekeng, o ema ka tsela yeo e bontšhago gore o ikemišeditše go lwa. O tiišitše matsogo gomme o tlaraladitše maoto a se a rwala dieta. Sefahlego sa gagwe se tletše bošoro gomme phatla ya gagwe e šošobane go bontšha gore o tsepamišitše kgopolo go seo a se dirago. O butše mahlo ganyenyane, o a thatafaditše e bile a a boifiša—ga a bontšhe boleta le ganyenyane, ka ge bo ka bontšha gore o na le bofokodi.

Ke moka o šutha go sa letelwa gomme o a goeletša. O phagamišetša letsogo la gagwe godimo ka lebelo. O roba lepolanka leo le bakago lešata ge le robega gomme le wela fase. O tshelela godimo gomme mo nakong ye o a dikologa ge a le moyeng, maoto le matsogo a gagwe a phatlaletše bakeng sa go betha goba go raga ka go nepa motho yo a maketšego yo a ka bago a elwa le yena. Na yo e ka ba e le yena motho yo a kgopetšego thuto ya Beibele?

Ke mmatamela ke butše seatla bakeng sa go mo dumediša gomme ke re go yena: “O swanetše go ba o le Kojo. Ke kwele gore o nyaka go ithuta Beibele.” O swara letsogo la-ka gomme o a myemyela, sefahlego sa gagwe se tletše bogwera. Mahlo a gagwe, ao a bego a a thatafišitše e bile a tšhoša, ga bjale a tletše kganyogo ya go nyaka go tseba. O araba ka gore: “Ee, nka e thabela e le ruri. Re ka thoma neng?”

Re dula mathuding a manyenyane ao a kgomaganego le ntlo re swere Dibeibele le dipuku tša rena. Le ke lefelo le sa fišego kudu le le homotšego leo re ka bago noši go lona. Re dutše re le bararo: Nna, Kojo le kgabo ya gagwe e nyenyane. Kgabo yeo e nyenyane ya botelele bja disenthimithara tše 35 feela, e na le moriri o mokhwibidu le ditedu tše dinyenyane tše dišweu tšeo di dirago gore e bonale e segiša gomme e le mahlajana. Ka ge e kgahliša, e rata go bapala e bile e rata go tseba dilo, e sepela ka bolokologi e gata dipampiri tša rena, e re amoga dipene gaešita le go tsenya diatla tša yona tše dinyenyane ka dipotleng tša rena e le ge e tsoma dijo. Go swana le motswadi yo a tlwaetšego lešata le go tshwenya ga bana ba banyenyane, Kojo o hlokomologa tšhitišo yeo gomme o theetša thuto ka kelohloko. Dipotšišo tša gagwe tše dintši di mpontšha gore o a naganišiša gomme o ikemišeditše go ithuta. Mohlomongwe karate e mo rutile gore a dule a phafogile le go ba šedi, ka gobane ga a dumele selo le ge e le sefe ka ntle le ge a kgodišegile e bile a e-na le bohlatse bjo tšwago Mangwalong.

Thuto ya rena e tšwela pele gabotse. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e e-ya ke lemoga gore go na le ntwa e nngwe yeo e thomago, ntwa yeo e gakalago ka pelong ya gagwe. O mpotša gore: “Selo se tee feela seo ke se ratago mo lefaseng le ke karate.” Ke kgona go bona kganyogo e matla ya ntwa yeo a nago le yona ka pelong, e lego kganyogo yeo e dirilego gore a ineele bokgoning bjo a ilego a bo kaonefatša gomme a ba nkgwete ya bjona. A e-na le nywaga e 26,  ga se feela gore o rata karate eupša gape o a e tseba gomme o šetše a fihlile maemong a gore a newe black-belt, e lego maemo ao e lego batho ba sego kae bao ba nago le ona goba ba tlago go a fihlelela.

Ga ke kgonthišege ka seo Kojo a tlago go se dira. Ke nagana gore o a lemoga gore go ba mmapadi wa karate, go gobatša batho ba bangwe ka maoto le diatla tša gagwe, ga go dumelelane le kwelobohloko, bonolo le go tshwenyega ka batho ba bangwe tšeo e lego dika tša lerato leo le lego gona gare ga Bakriste ba therešo. Lega go le bjalo, ke a tseba gore therešo ya Beibele e nolofaditše dipelo tša batho bao e bego e le dinganga. Ge e ba Kojo a e-na le pelo e botse, le yena o tla nolofala ganyenyane-ganyenyane gomme a ba boleta ka baka la Lentšu la Modimo. Ga se ka swanela go fela pelo.

Mathapameng a mangwe a fišago ge re be re le kgaufsi le go fetša thuto ya rena, re ile ra bala temana ya Beibele yeo e ilego ya šikinya Kojo bjalo ka ge eka o bethilwe ke motho yo a lwago le yena. O ile a e bala ka gore: “Morêna o šetša ba ba lokilexo le ba babe; xomme ó hloile ba ba rataxo bosenyi.” (Psalme 11:5) O ile a boeletša ka lentšu la tlasana mantšu a rego: “Ba ba ratago bosenyi.” Mahlo a gagwe a mmala o motsotho kudu, ao a bego a tletše bogale e bile a se na lešoko, a ile a thoma go ba botho. O ile a ntebelela ka mahlong gomme a myemyela a re: “Ke dirile phetho.”

Ga bjale nna le Kojo re dira modiro wo re o ratago kudu—re barutiši ba baithapi gomme re nea batho bao ba ratago go theetša thuto e tšwago ka Beibeleng. Mesong ya lehono re etela lesogana leo le bitšwago Luke.

Leetong la rena la go ya ga gabo, re sepela ka tsela e pitlaganego le e tletšego batho yeo e fetago mebarakeng. Ka mathoko a tsela ye go tletše mekutwana e makgolo yeo go rekišetšwago go yona gotee le barekiši bao ba swerego dithoto tša bona e lego: mekgobo ya dipherefere tše dikhwibidu le tše tala-morogo, mebanki e tletšego ditamati tše budulego, mekgobo ya morogo o bitšwago Okra, di-radio, disamporela, disepe, di-wig, dibjana tša go apea go akaretša le dikobo le dieta tšeo di ilego tša dirišwa. Banenyana ba rekiša dijo tše babago di le ka gare ga dikotlelo tša tšhipi tšeo ba di rwelego ka šedi dihlogong tša bona. Ba feta ka bokgwari gare ga lešaba ba dutše ba goketša bareki bao ba swerwego ke tlala ka disopo tše bose le sešebo sa hlapi, matlapakgerere le dikgopa. Dimpša, dipudi le dikgogo tšeo di llago di feta-feta gare ga lešaba. Di-radio di llela godimo, dikoloi di letša dipele gomme batho ba a goeletša.

Re sepela ka tsela ya lekgwara yeo e re ntšhago lešateng la motse woo gomme re fihla moagong o hlagetšego o nago le leswao le sa bonagalego gabotse le rego: “Lefelo la go Khutša Bakeng sa Bao ba Tšeago Leeto le Letelele.” Luke, lesogana leo le lego nywageng ya mathomo ya bo-20, o ema mojako gomme o re biletša ka gare gore re dule moriting re se ke ra fišwa ke letšatši. Legae la gagwe le tletše ka mekotla le mapokisi a mešunkwane, medu, matlakala ao a tlemagantšwego ka dithapo le diripa tša matswamati tšeo ka moka ga tšona e lego tša mmane’agwe yo a tšofetšego yoo e lego ngaka ya mešunkwane. Metswako ya gagwe e theilwe tsebong yeo e fetišeditšwego go yena go tšwa melokong e fetilego, gomme o e tswakile le go e apea ka mo go kgethegilego gore e alafe malwetši a mehuta ka moka. Luke o re letetše. O fsieletše ditlakala ka thoko gomme o ntšhitše ditulo tše tharo tša lepolanka. Re dula ka go bapelana gomme re thoma thuto ya rena ya Beibele.

Kojo ke yena a ithutago le Luke. Ke a homola gomme ke theetša ge masogana a a mabedi a ahla-ahla karabo ya Beibele ya lebaka leo ka lona go nago le tlaišego e ntši gakaaka lefaseng. Ge Kojo a otlolla letsogo gore a thuše Luke go hwetša temana ya Beibele, ke a lebelela go bona ge matsogo a gagwe a tiilego a phetla matlakala a masesane a Beibele ka tsela e bonolo. Ke moka ke gopola gore e sego kgale kudu matsogo ao a be a dirišetšwa go lwa. Matla a Lentšu la Modimo a tumola mekgwa e tsemilego medu yeo e tlwaelegilego lefaseng le le hlokago molao gomme a fetoša mekgwa yeo gore e be dika tše dibotse tša kwelobohloko le lerato. Se ke selo sa bohlokwa seo ke se fihleletšego.

Leetong la rena la go boela gae, re gahlana le monna yo a bego a dutše moriting wa sehlare sa mo-mango. O theetša ka setu ge Kojo a bula Beibele gomme a mmalela lengwalo. Ge monna yo a lemoga gore re Dihlatse tša Jehofa, o emelela ka pejana gomme a goeletša ka gore: “Ke le hloile!” Kojo o a galefa ka nakwana. Ke moka o iša maswafo fase, o kgopela tsela gomme re a sepela.

Ge re dutše re le tseleng Kojo o a mpatamela gomme o ntshebela gore: “Pelo ya-ka e be e betha ka matla morago kua ge monna yola a be a bolela mantšu ale. Na o a tseba gore nkabe ke mo dirile’ng?” Ke a myemyela gomme ke re: “Ke a tseba.” Le yena o a myemyela gomme re tšwela pele ka leeto la rena.