Ke Modimo Feela yo a ka Phološago Lefase

“LEBENYABJE LE LE PHADIMAGO LA BOTALA-LERATA LE BOŠWEU.” Ke kamoo Edgar Mitchell, e lego moeta-sebakeng a hlalositšego lefase ge a le lebeletše a le sebaka-bakeng a le bapiša le boso bja sebaka-baka.

Modimo o dirile maiteko a magolo ge a be a bopa lefase gore batho ba dule go lona. Go bopša ga lona go dirile gore barongwa ba ‘gobele.’ (Jobo 38:7) Ka morago ga go ithuta ka dilo tše makatšago tšeo di lego mo polaneteng ye, le rena re tla ba le mabaka a go gobela. Go na le ditshepedišo tše dintši tše raraganego tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona tšeo di dirago gore bophelo bo tšwele pele mo lefaseng. Go e nngwe ya dithulaganyo tšeo e tsebjago kudu, dimela tše ditala di diriša mahlasedi a letšatši, carbon dioxide e tšwago moyeng le meetse go itirela dijo. Mosepelo wo ka moka o feleletša ka gore oxygen e romelwe lefaufaung, e lego seo se lego bohlokwa gore re kgone go phela.

Beibele e bontšha gore Modimo o neile batho boikarabelo bja go hlokomela lefase. (Genesi 1:28; 2:15) Lega go le bjalo, e le gore tshepedišo ya lefase ya tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona e dule e le boemong bjo bobotse, batho ba be ba swanetše go ba le boemo bjo bo swanetšego bja kgopolo. Ge e le gabotse ba be ba swanetše go rata legae la bona e lego lefase. Ba be ba swanetše go nyaka go le boloka le le boemong bjo bobotse. Eupša batho ba be ba neilwe tokologo ya boikgethelo, ka gona go be go e na le kgonagalo ya gore ba ka kgetha go senya lefase le go se le hlokomele gabotse. Se ke sona seo batho ba se dirilego. Ditla-morago tša go se šetše ga batho le megabaru di bakile tshenyo.

Mathata a mangwe ao di a bakilego ke a latelago: (1) Go rengwa ka mo go feteletšego ga dihlare go fokodiša bokgoni bja lefase bja go monya carbon dioxide, e lego seo se dirago gore go be le maemo a šoro a leratadima. (2) Go dirišwa ka mo go feteletšego ga dikhemikhale tša go bolaya diji go fediša diphedi tše dintši tše dinyenyane tšeo di bapalago karolo ya bohlokwa tshepedišong ya tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona go akaretša le go nontšha dimela. (3) Go rea dihlapi ka bontši kudu le go šilafatša mawatle le dinoka go fokotša palo ya dihlapi kudu. (4) Go diriša ditšweletšwa tša lefase ka megabaru go dira gore go se be le ditšweletšwa tše lekanego bakeng sa meloko e tlago e bile go naganwa gore tirišo e mpe ya tšona e akgofiša lebelo la go phagama ga tekanyo ya phišo ya lefase. Bašireletši ba bangwe ba tikologo ba re go fokotšega ga dithaba tša lehlwa le go arogana ga tšona kua Arctic le Antarctic ke bohlatse bja gore tekanyo ya phišo ya lefase e a phagama.

Ka ge dikotsi tša tlhago di oketšega, ba bangwe ba ka bolela gore lefase le a itefeletša gomme le bakela batho tlaišego. Modimo o re dumeletše go dula mo lefaseng ntle le tefo. (Genesi 1:26-29) Lega go le bjalo, ditiragalo tša gona bjale tša lefase di bontšha gore batho ba bantši ga ba na kganyogo ya go hlokomela legae la bona le lebotse leo e lego lefase. Go e na le moo, ba swaregile ka dikganyogo le mediro ya bona ya boithati. Ge e le gabotse, ba ipontšhitše e le badudi ba babe—‘ba senya lefase’ go etša ge go boletšwe e sa le pele go Kutollo 11:18.

Boporofeta bja Beibele bo bontšha gore Modimo Ra-matla-ohle e lego Jehofa, Mmopi wa ditshepedišo tša tlhago tša lefase tšeo di thekgago bophelo, o phethile ka gore nako e fihlile ya gore a leleke badudi ba babe. (Tsefanya 1:14; Kutollo 19:11-15) Pele batho ba senya lefase, Modimo o tla gata mogato—kgaufsinyane kudu go feta kamoo re ka bago re letetše. * (Mateo 24:44) Ka kgonthe, ke Modimo feela yo a ka phološago lefase.

[Mongwalo wa tlase]