Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na Pontio Pilato o be a e-na le lebaka la go boifa Kesara?

E le gore ba gapeletše Mmuši wa Roma e lego Pontio Pilato gore a bolaye Jesu, baetapele ba Bajuda ba ile ba re: “Ge e ba o ka lokolla motho yo, gona ga o mogwera wa Kesara.” (Johane 19:12) “Kesara” yo go bolelwago ka yena mo e be e le Mmuši wa Roma e lego Tiberio. Na Pilato o be a e-na le lebaka la go boifa Kesara yo?

Tiberio Kesara e be e le motho wa mohuta mang? The New Encyclopædia Britannica e re nywaga e mentši pele ga tsheko ya Jesu, Tiberio o be a šetše a fetogile “motho yo go bonalago a kgahlegela feela dilo tšeo di mo kgotsofatšago le tsela e gobogilego yeo a di hwetšago ka yona.” Go belaela batho ka mo go feletšego go ile gwa mo tutueletša go tlaiša le go bolaya motho le ge e le ofe yo a bego a belaela gore ga a mmotegele. Puku yona yeo e bega gore: “Ge e ba seo se boletšwego ke bo-radihistori bao ba phetšego mehleng ya Tiberio e le therešo, gona boithabišo bja gagwe e be e le bjo sehlogo le bjo bo gobogilego. Gaešita le ge a be a bolelwa gabotse, o be a bolaya batho ka tsela e sehlogo gomme a bolaya mang goba mang yo a nyakago go mmolaya.”

Ka gona, go ka direga gore botumo bja Tiberio bo ile bja tutuetša phetho ya Pilato ya go ineela kgateletšong ya baetapele ba Bajuda gomme a laela gore Jesu a bolawe.—Johane 19:13-16.

Ke ka baka la’ng Jesu a ile a hlapiša baapostola ba gagwe maoto?

Go ka direga gore batho ba bantši ba tlwaelegilego ba be ba phetha mediro ya bona ya letšatši le letšatši ba sa rwala dieta Isiraeleng ya bogologolo. Go bao ba bego ba di rwala, dieta e be e le diramphašane tšeo di bego di dirilwe ka karolo ya ka fase ya seeta yeo e bego e tlemelelwa leotong le kokoilaneng. Ka ge ditsela le mašemo di be di tlala lerole goba maraga, go be go sa kgonege gore maoto a batho a se tlale ditšhila.

Ka baka leo, go be go tlwaelegile gore motho a role dieta ge a tsena ka ntlong. Go be go nyakega gore baeng ba hlapišwe maoto ge ba amogelwa. Modiro wo o be o tla dirwa ke mong wa ntlo goba mohlanka. Beibele e bolela ka makga a mmalwa ka mokgwa wo o tlwaelegilego. Ka mohlala, Aborahama o boditše baeng bao ba bego ba mo etetše tenteng ya gagwe gore: “A xo tlišwê meetsana Le hlapê maoto, ’me Le khutsê moriting wa sehlare. Ke tlo tliša boxôbyana, Le lapološê dipelo tša lena.”—Genesi 18:4, 5; 24:32; 1 Samuele 25:41; Luka 7:37, 38, 44.

Taba e dikologilego e re thuša go kwešiša lebaka leo ka lona Jesu a ilego a hlapiša barutiwa ba gagwe maoto ge a be a e-na le bona Pasekeng ya gagwe ya mafelelo. Lebakeng leo, go be go sena mong wa ntlo goba mohlanka yo a bego a ka dira modiro wo gomme go bonala go be go se na morutiwa yo a ithapelago go dira bjalo. Ka gona, ka go tšea lešela le sekotlolo seo se nago meetse bakeng sa go hlapiša baapostola ba gagwe maoto le go ba phumola ona, Jesu o rutile banna bao lerato le boikokobetšo.—Johane 13:5-17.