Go Tsoma Motho ka Phišego
Lengwalo le le Tšwago Ireland
Go Tsoma Motho ka Phišego
PULA ya mesarasarane e be e e-na ka go se kgaotše gomme marothodi a manyenyane a lego lefasetereng la koloi la ka pele a be a nthibela go bona naga gabotse. Ka morago ga go sepela dikhilomithara tše 16, ke ile ka fihla mmotong wo o phagametšego Westport, e lego torotswana ya lebopong yeo e lego ka bodikela bja Ireland. Mafelelong, letšatši le ile la hlaba ke moka mouwane wa tloga gomme ka kgona go bona dihlakahlaka tše dinyenyane tše dibotse tšeo di phatlaletšego sekhutlong sa Westport. Ke tše sego kae tšeo batho ba dulago go tšona, eupša balemi ba lefelong leo ba iša diruiwa tša bona ka dikepe dihlakahlakeng tšeo gore di yo fula.
Go bapa le lebopo go na le meboto e mentši yeo e fihlago kgojana ka bodikela. Letšatši la thapama le be le dira gore meboto yeo e bonale eka ke koporo yeo e fišitšwego ka baka la dimela tšeo di metšego go yona. Ge ke le kgojana ke be ke kgona go bona Croagh Patrick, e lego thaba yeo badudi ba lefelong leo ba e bitšago Reek. Ke ile ka phatša ditsela tše disesane tšeo di tletšego batho tša Westport, ka feta thaba ya Reek gomme ka fihla lefelong leo Dihlatse tša Jehofa di le etelago ka sewelo.
Monna yoo ke bego ke e-ya go mmona o be a sa tsebe ge ke e-tla lehono. Ke be ke hweditše lengwalo leo le bolelago gore o be a sa tšwa go hudugela lefelong le gomme o be a nyaka go tšwela pele a ithuta Beibele le Dihlatse. Ke ile ka ipotšiša gore: ‘O na le nywaga e mekae? Na o nyetše goba ga se a nyala? Ke dilo dife tšeo a di ratago?’ Ke ile ka lebelela mokotla wa-ka gomme ka leka go gopola ge e ba ke tšere Beibele le dikgatišo tše di fapa-fapanego tšeo di theilwego Beibeleng. Ke ile ka nagana ka seo nka se bolelago gore a dule a e-na le kgahlego molaetšeng wa Mmušo.
Ga bjale ke be ke šetše ke fetile thaba ya Reek. Marako a agilwego ka mafsika feela, ao bontši bja ona a agilwego nakong ya Tlala e Kgolo ya lekgolong la bo-19 la nywaga, a be a ageleditše mašemo ao a fihlago lewatleng. Nonyana e bitšwago seagull e be e fofa ka go iketla ka godimo ga-ka. Kua pele, dihlare tše bitšwago hawthorn le blackthorn, tšeo di bego di iname e bile di phetlegile bjalo ka bakgalabje, di be di kgohlagane gomme di furaletše phefo.
Motseng wo wa magaeng ga go na dinomoro tša dintlo goba maina a ditarata. Aterese yeo monna yoo a nneilego yona e be e-na le leina la ntlo le la selete. * Lega go le bjalo, sa pele ke be ke ikemišeditše go hwetša motho yo go nago le kgonthišetšo ya gore o tseba moo motho yo mongwe le yo mongwe a dulago gona—morwala-poso. Ka morago ga metsotso e 30, ke ile ka hwetša ofisi ya poso, yeo e bego e le phapoši e lego ka ntlong e kgomaganego le dintlo tše dingwe ka maboto a ka thoko. Leswao leo le bego le beilwe mojako le be le ngwadilwe gore: “Go Tswaletšwe.” Ke sa nyamišwe ke seo, ke ile ka botšiša tsela lebenkeleng la kgaufsi gomme ka šupetšwa motsana o lego tikologong ya kgaufsi.
Ka morago ga go sepela dikhilomithara tše dingwe gape tše seswai, ke ile ka hwetša leswao leo ke bego ke le nyaka—tsela e fapogelago kudu ka letsogong le letona yeo e nago le tsejana e sesane ka letsogong le letshadi. Ke ile ka kokota mojakong wa ntlo e lego kgaufsi. Go ile gwa bula mokgekolo gomme a mpotša ka boikgantšho gore o phetše motsaneng woo bophelo bja gagwe ka moka eupša a nyama kudu ge a mpotša gore ga a tsebe moo nka hwetšago monna yo ke mo nyakago. O ile a mpotša gore o tla leletša motho yo mongwe mogala gomme a mmotšiša ke moka a re ke tsene ka ntlong.
Ge a dutše a bolela, o be a fela a nkgadima gomme go molaleng gore o be a ipotšiša gore ke mang le gore ke nyaka eng. Ke ile ka bona sehlwa-seeme se senyenyane sa Kgarebe Maria kgaufsi le lebati gomme go be go e-na le seswantšho se segolo sa Kriste lebotong. Tafoleng ya ka khitšhing go be go e-na le pheta ya rosari. E le go dira gore a lokologe, ke ile ka fo mmotša gore: “Ke mo swaretše molaetša wa bohlokwa o tšwago go bagwera ba gagwe.”
Monna wa gagwe o ile a tla go dula le rena gomme a thoma go mpotša histori ya lefelo leo. Ge nako e dutše e e-ya, mokgekolo yo ga se a kgona go hwetša thušo mothong wa mathomo yo a mo leleditšego mogala gomme o ile a nkgopela gore ke lete ge a dutše a leletša ba bangwe. Go be go bonala go se na motho yo a tsebago monna yo goba ntlo yeo. Ke ile ka lebelela sešupanako sa-ka. Nako e be e šetše e ile. Ke ile ka lemoga gore ke tla swanelwa ke go leka gape ka letšatši le lengwe. Ke ile ka ba leboga bobedi bja bona bakeng sa thušo ya bona, ka tsena koloing gomme ka thoma leeto le letelele la go boela gae.
Ke ile ka boela bekeng e latelago. Mo nakong ye ke ile ka kopana le morwala-poso yo a ilego a ntaetša tsela gabotse. Metsotso e 15 ka morago, ke ile ka fihla magahlanong a ditsela ao a ntlhaloseditšego ka ona. Ke ile ka fapogela ka go le letshadi gomme ka ya godimo le fase tseleng yeo ka makga a mmalwa ke nyaka leswao le latelago, e lego leporogo la kgale leo le agilwego ka mafsika. Ga se ka le hwetša. Mafelelong ke ile ka bona leswao la mafelelo leo ke bego ke le nyaka, e lego ntlo yeo ke feditšego nako e ntši le go dira maiteko a magolo ke e nyaka gomme e be e le godimo ga mmoto.
Ke ile ka fetša nakwana ke nagana ka tsela yeo nka botšago motho yoo ditaba tše dibotse. Mokgalabje yo a itšego o ile a bula mojako. O ile a re: “Ke maswabi, eupša ntlo yeo o e nyakago e kua pele.” O ile a šupa ntlo yeo e bego e širilwe ke dihlare. Ke e-na le kholofelo, ke ile ka ya ntlong yeo gomme ka kokota mojako. Ge ke be ke sa letile, ke ile ka bogela Lewatle la Atlantic leo le bego le le bokgole bja dimithara tše makgolo a sego kae feela. Go be go e na le phefo e ntši gomme maphoto a lewatle e be e le a mašweu ge a dutše a kgaphetšegela lebopong le lebotse le legolo. Go be go se na motho tikologong yeo gaešita le ka ntlong.
Ke ile ka sepela monabo o lekanago le wo ke o sepetšego gabedi pele ke kopana le lesogana le itšego. Le itše: “Ntlo ye ke yona yeo o e nyakago eupša motho yo a bego a dula mo, e lego monna yo o mo nyakago, o hudugile gomme ga ke tsebe gore o dula kae.” Ke ile ka le hlalosetša lebaka leo ka lona ke tlilego ntlong yeo gomme ka hwetša gore lesogana le be le sa ka la bolela le Dihlatse tša Jehofa. Le be le kile la utswetšwa gomme le be le ipotšiša lebaka leo ka lona Modimo a dumeletšego tiro ye gotee le tše dingwe tša go hloka toka gore di direge. Le ile la thabela go amogela ditokollo tša gona bjale tša dimakasine tša Morokami le Phafoga! tšeo di bolelago ka yona taba yeo.
Mangwalo a laela gore re tsome ka phišego batho ba swanago le dinku. Ka manyami, ga se ka hwetša monna yo ke bego ke mo nyaka. Lega go le bjalo, ga ke tšee maiteko a-ka e le a lefeela le gatee. Kua Ireland, batho ba bantši ba fišegela go kwa molaetša wa Mmušo gomme ka tšhegofatšo ya Jehofa, peu e nyenyane ya therešo yeo e bjetšwego pelong ya lesogana le e ka enywa dienywa ka letšatši le lengwe.
[Mongwalo wa tlase]
^ ser. 5 Kua Ireland, selete ke karolo ya naga yeo e lego lefelong le itšego yeo e hlamilwego lekgolong la bo-11 la nywaga. Dilete tše ga di lekane ka bogolo gomme tše dingwe di ka ba le dintlo tše makgolo. Maina a tšona a dirišwa tshepedišong ya tša poso ya Ireland.