Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Hlagolela Lerato la go Rata Modimo

Hlagolela Lerato la go Rata Modimo

Hlagolela Lerato la go Rata Modimo

LERATO la kgonthe le lokeletšwa e le la mathomo gare ga dienywa tša moya wa Modimo. (Bagalatia 5:22, 23) Motho o swanetše go rata Modimo, Morwa wa gagwe le borwarre ka moka bja bana babo rena ba Bakriste lefaseng ka bophara. (Doiteronomio 6:5; Baefeso 6:24; 1 Johane 2:10) Batho ka moka, gaešita le manaba a motho, ba swanetše go ratwa gomme ba swanetše go bontšhwa mediro ya Bokriste. (Mateo 5:44) Lerato le ga le na molao wo o ka le thibelago. Le ka bonagatšwa ka nako le ge e le efe le lefelong le ge e le lefe, go bao le ba swanelago.

Kamoo Lerato la go Rata Modimo le Šomago ka Gona

Lerato la go rata Modimo ke le lebotse kudu mo e lego gore go thata go le hlalosa. Go bonolo go bolela kamoo le dirago dilo ka gona. Moapostola Paulo o hlalosa dibopego tše di fapa-fapanego tša lerato go 1 Bakorinthe 13:4-7, e rego: “Lerato le na le bopelotelele e bile le botho. Lerato ga le hufege, ga le ikgantšhe, ga le ikgogomoše, ga le dire tša go leša dihlong, ga le nyake tša go ikhola, ga le rumolege. Ga le boloke pego ya bobe. Ga le thabele go se loke eupša le thaba le therešo. Le tiišetša tšohle, le dumela tšohle, le holofela tšohle, le kgotlelela tšohle.” Re tla hlahloba sebopego se sengwe le se sengwe sa tše dirapeng tše di latelago.

“Lerato le na le bopelotelele e bile le botho.” Le kgotlelela maemo ao a sa rategego le ditiro tše di fošagetšego tša ba bangwe. Pakane ke gore bao ba dirago se se fošagetšego ba phološwe mafelelong, gaešita le go feleletša ka gore bogoši bja Jehofa bo godišwe. (2 Petro 3:15) Lerato le botho, go sa šetšwe gore le hlohlwa go fihla bokgoleng bofe. Lega go le bjalo, lerato e ka ba le le tsepamego gomme la dira dilo ka toka gore go be le toko. Bao ba etelelago pele ka phuthegong ba ka laya bafoši, eupša le ka yona nako yeo, ba swanetše go bonagatša botho.—Baroma 2:4.

“Lerato ga le hufege.” Ga le be le mona ge dilo di sepelela ba bangwe gabotse. Le a thaba ge le bona motho yo mongwe a hwetša maemo a boikarabelo bjo bo oketšegilego. Ga le kgopše gaešita le ge lenaba la motho le hwetša dilo tše dibotse. Le nea ka seatla se se bulegilego. Modimo o neša pula ya gagwe go baloki le ba sa lokago. (Mateo 5:45) Bahlanka ba Modimo bao ba nago le lerato ba kgotsofatšwa ke seo ba nago le sona le boemo bjo ba lego go bjona, e sego go dira dilo ka go se laolege goba go tsoma maemo a ba bangwe ka boithati.—1 Timotheo 6:6-8.

Lerato “ga le ikgantšhe, ga le ikgogomoše.” Ga le tsome go kwa dibopiwa di le reta le go bolela gore di kgahlwa ke lona. (Psalme 75:4-7) Motho yo a nago le lerato a ka se kokobetše motho yo mongwe bakeng sa go dira gore yena a bonagale e le yo a phagamego. Go e na le moo, o tla tumiša Modimo gomme o tla kgothatša le go aga batho ba bangwe ka go tšwa pelong. (1 Bathesalonika 1:2, 3) A ka se ikgantšhe ka seo a tlago go se dira. (Diema 27:1) O tla lemoga gore sohle seo a kgonago go se dira ke ka baka la matla a tšwago go Jehofa.—Psalme 34:2.

Lerato “ga le dire tša go leša dihlong.” Ga se leo le se nago mekgwa. Ga le dire dilo tša boitshwaro bjo bo sa swanelago, tše bjalo ka go tlaiša batho ka dikopano tša botona le botshadi goba boitshwaro bjo bo tšhošago. Ga le sehlogo, ga le na lenyatšo, ga se leo le se nago mekgwa, ga le ikgogomoše, ga le makgwakgwa goba go se be le tlhompho mothong le ge e le ofe. Motho yo a nago le lerato o tla phema go dira dilo tšeo di kgopišago bana babo ba Bakriste, ka ponagalo goba ka ditiro tša gagwe. Paulo o ile a laela phuthego ya Korinthe gore: “Eupša dilo ka moka di dirwe ka bothakga le ka thulaganyo.” (1 Bakorinthe 14:40) Le gona lerato le tla tutueletša motho go sepela ka bothakga bathong bao e sego badumedi ba Bakriste.—Baroma 13:13.

Lerato “ga le nyake tša go ikhola.” Le latela molao wa motheo wo o rego: “Anke yo mongwe le yo mongwe a tšwele pele a tsoma, e sego seo se holago yena a nnoši, eupša seo se holago motho yo mongwe.” (1 Bakorinthe 10:24) Go tshwenyega go tšwa pelong ka ba bangwe ka tsela ye ke e nngwe ya ditutuetšo tše matla tša lerato gotee le e atlegago le e holago ka mafelelo a yona. Motho yo a bontšhago lerato ga a gapeletše gore dilo di dirwe ka tsela ya gagwe. (1 Bakorinthe 9:22, 23) Le ka mohla lerato ga le nyake seo go thwego ke ditshwanelo tša lona, le tshwenyegile kudu ka go phela gabotse moyeng ga motho yo mongwe.—Baroma 14:13, 15.

Lerato “ga le rumolege.” Ga le nyake sebaka goba sehlare sa ntšhirela sa go kgopišega. Ga le tutueletšege go dira dilo ka kgalefo, e lego modiro wa nama. (Bagalatia 5:19, 20) Motho yo a nago le lerato ga a kgopišwe gabonolo ke seo ba bangwe ba se bolelago goba go se dira. Ga a boife gore a ka senyegelwa ke seo go thwego ke seriti sa gagwe.

Lerato “ga le boloke pego ya bobe.” Ga le lebelele bobe e le ‘selo seo se lego pukung ya dikoloto,’ seo se swanetšego go lefša ka nako e swanetšego gomme gona bjale la se dumelele ditswalano magareng ga yo a diretšwego bobe le yo a bo dirilego. Woo e be e tla ba moya wa go itefeletša, wo o ganetšwago ka Beibeleng. (Lefitiko 19:18) Lerato le ka se be le maikemišetšo a mabe ka motho yo mongwe eupša le tla kwešiša gomme la bona gore ba bangwe ba na le maikemišetšo a mabotse.—Baroma 14:1, 5.

Lerato “ga le thabele go se loke eupša le thaba le therešo.” Lerato le thaba le therešo gaešita le ge seo se le kgahlanong le ditumelo tšeo motho a ka bago a ile a ba le tšona. Le kgomarela Lentšu la Modimo la therešo. Ka mehla le ema le se se nepagetšego, ga le thabele se se fošagetšego, maaka goba mohuta le ge e le ofe wa go hloka toka, go sa šetšwe gore mohlaselwa ke mang, gaešita le ge e ka ba e le lenaba. Ge e ba selo se fošagetše goba se aroša, lerato ga le boife go bolela bakeng sa go thekga therešo le ba bangwe. (Bagalatia 2:11-14) Le gona, le ka upša la kgetha go ipona molato go e na le go dira phošo e nngwe ka maiteko a go lokiša taba.—Baroma 12:17, 20.

Lerato “le tiišetša tšohle.” Le ikemišeditše go kgotlelela, go tlaišetšwa toko. Motho yo a nago le lerato a ka se akgofele go botša ba bangwe gore ke mang yo a mo direlago diphošo. Ge e ba phošo e se e kgolo kudu, o tla e hlokomologa. Go e na le moo, ge tsela yeo e kgothaletšwago ke Jesu go Mateo 18:15-17 e ka šoma, o tla e latela. Maemong a bjalo, ge e ba motho yo mongwe a kgopela tebalelo ka morago ga ge a bontšhitšwe phošo ya gagwe ka sephiring gomme a lokiša bothata, motho yo a nago le lerato o tla bontšha gore tebalelo ya gagwe ke ya kgonthe.—Diema 17:9.

Lerato “le dumela tšohle.” Lerato le dumela dilo tšeo Modimo a di boletšego ka Lentšung la gagwe la therešo, gaešita le ge ponagalo ya ka ntle e sa dumelelane le tšona e bile lefase le le se nago tumelo le mo kwera. Le gona lerato le bota tlhahlo ya Modimo ya phuthego ya Bokriste le bahlanka ba gagwe bao ba kgethilwego gomme le thekga diphetho tša bona tšeo di theilwego Lentšung la Modimo. (Baheberu 13:17) Lega go le bjalo, lerato ga le forege gabonolo e bile le leka tšohle ka tekanyo ya molao wa Beibele. (1 Johane 4:1) Lerato le dira gore motho a holofele bana babo ba Bakriste; Mokriste a ka se ke a ba belaela goba a se ba bote ka ntle le ge go e na le bohlatse bjo bo kwagalago bja gore ba be ba fošitše.—2 Bakorinthe 2:3.

Lerato “le holofela tšohle.” Le holofela dilo ka moka tšeo Jehofa a di holofeditšego. (Baroma 12:12) Le tšwela pele le šoma, le letile ka go se fele pelo gore Jehofa a tšweletše dienywa go dira gore dilo di gole. (1 Bakorinthe 3:7) Motho yo a nago le lerato o tla holofela gore dilo di sepelele bana babo ba Bakriste gabotse maemong le ge e le afe ao ba ka bago go ona, gaešita le ge ba bangwe ba ka ba ba fokola tumelong.—2 Petro 3:15.

Lerato “le kgotlelela tšohle.” Lerato le a nyakega gore Mokriste a dule a botegela Jehofa Modimo. Go sa šetšwe selo le ge e le sefe seo Diabolo a ka se dirago bakeng sa go leka boineelo bja Mokriste le go botegela ga gagwe Modimo, lerato le tla kgotlelela ka tsela yeo e dirago gore Mokriste a dule a botega go Modimo.—Baroma 5:3-5.

“Lerato le ka mohla ga le fele.” Le ka se tsoge le fedile goba go se be gona. Tsebo e mpsha le kwešišo e ka phošolla dilo tšeo re kilego ra di dumela; kholofelo e a fetoga ge dilo tšeo di bego di holofetšwe di fihlelelwa gomme dilo tše difsa di thoma go holofelwa, eupša lerato ka mehla le dula le le gona gomme le tšwela pele le matlafala le go feta.—1 Bakorinthe 13:8-13.