Na o be o Tseba?

Modimo o be a lebelela bolepi bja dinaledi bjang Isiraeleng?

Go ya ka pukuntšu e nngwe, bolepi bja dinaledi ke “go ithuta mosepelo wa dipolanete, letšatši, ngwedi le dinaledi ka tumelo ya gore mosepelo wa tšona o ka tutuetša maphelo a batho.” Ge lefase le dutše le dikologa letšatši ngwaga o mongwe le o mongwe, dihlopha tša dinaledi di fetoša tsela yeo di dutšego ka yona ge motho a di lebeletše a le mo lefaseng. Go tloga mehleng ya bogologolo, batho ba be ba lemoga diphetogo tše gomme ba bolela gore di bolela se itšego.

Mohlomongwe bolepi bja dinaledi bo thomilwe ke Bababilona ba bogologolo, bao ba bego ba rapela dinaledi le dihlopha tša dinaledi. Baisiraele ba ile ba latela mokgwa wo wa borapedi ge ba be ba aroga borapeding bja therešo. Mehleng ya Kgoši Josia wa Juda, bolepi bja dinaledi bo be bo dirwa gohle nageng. Pono ya Modimo ka taba ye e be e tsebja gabotse. Nywaga-kgolo e mentši pele ga moo, Molao wa Moše o be o thibetše borapedi bja dinaledi gomme bao ba bego ba di rapela ba be ba bolawa.—Doiteronomio 17:2-5.

O mongwe wa megato yeo e ilego ya gatwa ke Kgoši Josia ya go fetoša mekgwa ya borapedi ya Bajuda e be e le go thibela dihlabelo tšeo di direlwago “letšatši le kxwedi le dinaledi, le makôkô ka moka a lexodimo.” Pego ya Beibele e re kgoši e gatile mogato wo ka gobane e be e nyaka go ‘latela Jehofa le go boloka ditaelo tša gagwe ka moka.’ (2 Dikxoši 23:3-5) Gaešita le lehono, wo ke mohlala go batho bao ba nyakago go rapela Modimo “ka moya le ka therešo.”—Johane 4:24.

“Barwa ba Tseuse” bao go bolelwago ka bona go Ditiro 28:11 e be e le bomang?

Puku ya Beibele ya Ditiro e re ge moapostola Paulo a be a e-ya Roma, o ile a sesa go tloga Melite go ya Puteoli ka sekepe seo se bego se e-na le seka se se rego “Barwa ba Tseuse.” (Ditiro 28:11) Go diriša diswantšho tše bjalo go be go tlwaelegile go basesiši ba dikepe le go basepedi ba bogologolo.

Go ya ka dinonwane tša Bagerika le Baroma, Tseuse (yo a tsebjago gape e le Jupiter) le Leda ba bile le barwa ba mafahla e lego Castor le Pollux. Gare ga dilo tše dingwe, ‘Barwa ba ba Tseuse’ ba be ba lebelelwa e le basesiši ba dikepe ba nago le bokgoni bao ba bego ba e-na le matla a go laola phefo le maphoto a lewatle. Ka go rialo ba ile ba thoma go rapelwa bjalo ka medimo yeo e šireletšago basesiši ba dikepe. Batho bao ba tšeago maeto ka sekepe ba be ba ba direla dihlabelo gomme ba ba kgopela gore ba ba šireletše ge go tsoga madimo. Batho ba bantši ba be ba dumela gore medimo ye ya mafahla e be e iponagatša le go bonagatša matla a yona a go šireletša ka go diriša mollo wa St. Elmo, e lego mollo wo ka dinako tše dingwe o bego o tšwelela ge go e-na le ledimo koteng yeo seila e tlemelelwago go yona.

Borapedi bja Castor le Pollux bo be bo atile go Bagerika le Baroma gomme puku e nngwe ya bogologolo e bolela ka bjona ka mo go kgethegilego e le bjo bo bego bo le gona seleteng sa kgaufsi le Kirene ka Leboa la Afrika. Sekepe seo go bolelwago ka sona go Ditiro se be se e-tšwa kgaufsi le Alexandria, kua Egipita.

[Seswantšho go letlakala 9]

Letlapa la bogologolo la babilona leo le bontšhago Kgoši Nazimaruttash a e-na le dihlopha tša dinaledi

[Seswantšho go letlakala 9]

Tšhelete ya tšhipi ya tenariase yeo e nago le seswantšho sa “Barwa ba Tseuse,” 114-113 B.C.E.

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 9]

Stela: Réunion des Musées Nationaux/Art Resource, NY; coin: Courtesy Classical Numismatic Group, Inc./cngcoins.com