Tumelo ke Eng?

O BE o ka hlalosa tumelo bjang? Ba bangwe ba swantšha tumelo le go dumela tšohle. Ra-ditaodišo yo a nago le tutuetšo wa Moamerika e bile e le Raditaba H. L. Mencken o kile a re tumelo “ke go dumela mo go sa kwagalego ga go ba gona ga selo seo se sego gona.”

Ka mo go fapanego, Beibele e hlalosa tumelo e se go dumela tšohle goba yeo e sa kwagalego. Lentšu la Modimo le re: “Tumelo ke tebelelo e kgonthišeditšwego ya dilo tše di holofetšwego, bohlatse bjo bo lego molaleng bja dilo tša kgonthe le ge di sa bonwe.”—Baheberu 11:1.

Ka ge go e-na le dikgopolo tše fapa-fapanego mabapi le tumelo, a re ahla-ahleng dikarabo tša dipotšišo tše di latelago:

• Tlhaloso ya Beibele e fapana bjang le seo ba bantši ba se bolelago ge ba bolela ka tumelo?

• Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re hlagolele mohuta wa tumelo woo Beibele e bolelago ka wona?

• O ka matlafatša tumelo ya gago bjang?

Sešupo sa Bohlatse le Bohlatse bjo bo Tiilego

Nakong ya ge go be go ngwalwa puku ya Beibele ya Baheberu, lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “tebelelo e kgonthišeditšwego” le be le dirišwa gantši. Gantši le be le tšwelela ka dingwalweng tša kgwebo gomme le be le e-na le moelelo wa tiišetšo ya gore motho o tla ba le selo se itšego nakong e tlago. Ka baka leo, puku e nngwe ya ditšhupetšo e šišinya gore Baheberu 11:1 e ka fetolelwa e le: “Tumelo ke sešupo sa bohlatse sa dilo tše di holofetšwego.”

Ge e ba o ile wa reka selo se itšego khamphaning e nago le botumo bjo bobotse gomme wa letela gore o tlišetšwe sona gae, o bontšhitše tumelo e bjalo. Rasiti yeo o bego o e swere e ile ya go fa lebaka la go ba le tumelo khamphaning yeo o rekilego selo seo go yona. Re ka re, rasiti yeo e be e le sešupo sa gago sa bohlatse, tiišetšo ya gago ya gore o tlo amogela seo o se rekilego. Ge o be o ka timetša rasiti ya gago goba wa e lahla, o tla ba o timeditše tiišetšo ya gore o mong wa seo o se rekilego. Ka mo go swanago, bao ba nago le tumelo ya gore Modimo o tla phethagatša dikholofetšo tša gagwe ba tiišeditšwe gore ba tla amogela seo ba se holofeditšwego. Ka lehlakoreng le lengwe, bao ba se nago tumelo, goba e ba lahlegelago, ba ka se amogele dilo tšeo Modimo a di holofetšago.—Jakobo 1:5-8.

Polelwana ya bobedi go Baheberu 11:1, yeo e fetoletšwego e le “bohlatse bjo bo lego molaleng,” e na le moelelo wa go tšweletša bohlatse bjoo bo fapanego le seo se ka bonagalago se le molaleng. Ka mohlala, letšatši le bonagala le dikologa lefase—le hlaba ka bohlabela, le sepela sebaka-bakeng gomme le dikela ka bodikela. Lega go le bjalo, bohlatse bja thuta-dinaledi le bja dipalo bo utolla gore lefase ga le gare ga setšatši (solar system). Ge o se na go tlwaelana le bohlatse bjoo le go bo amogela e le therešo, o na le tumelo ya gore lefase le dikologa letšatši—go sa šetšwe seo mahlo a gago a go bontšhago sona. Ga o madumela-tšohle. Ka lehlakoreng le lengwe, tumelo ya gago e go thuša go ba le bokgoni bja go bona dilo ka tsela yeo di lego ka yona, e sego feela ka tsela yeo di bonagalago di le ka yona.

Tumelo e Matla e Bohlokwa Gakaaka’ng?

Ye ke tumelo yeo Beibele e re kgothaletšago go ba le yona—tumelo e matla yeo e theilwego bohlatseng bjo bo tiilego, gaešita le ge e nyaka gore re fetoše dilo tšeo re di dumelago. Tumelo e bjalo e bohlokwa. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ka ntle le tumelo ga go yo a ka kgahlišago Modimo. Yo mongwe le yo mongwe yo a tlago go Modimo o swanetše go dumela gore o gona le gore o putsa bao ba mo nyakago e le ka kgonthe.”—Baheberu 11:6, New Century Version.

Go na le dilo tše dintši tšeo di ka re šitišago go hlagolela tumelo e matla. Eupša ge o ka tšea megato e mene yeo e ahla-ahlwago matlakaleng a latelago, o ka atlega.