Adama le Efa​—Na e be e le Batho ba Kgonthe?

GO BATHO ba bantši, pego ya Genesi ya mabapi le Adama le Efa e fo ba feela kanegelo e kgahlišago. Lengwalo le le yago go morulaganyi wa makasine wa Time le bolela gore: “Ke kgale dihlopha tše dikgolo tša Bokriste di lebelela dikanegelo tša Genesi tše bjalo ka ya Adama le Efa e le diswantšhetšo.” Diithuti tše dintši tša Makatholika, Maprotestanta le tša Bajuda di dumelelana le seo. Di bolela gore bontši bja dipego tša Genesi ga bo dumelelane le histori goba thutamahlale.

Wena o nagana’ng? Na o dumela gore Adama le Efa e be e le batho ba kgonthe? Na go na le bohlatse bja go bontšha gore ba ile ba tloga ba phela? Ka lehlakoreng le lengwe, ke’ng seo se bolelwago ke go tšea pego ya Genesi e le feela nonwane?

Pego ya Genesi—Na e a Botega Ditabeng tša Thutamahlale?

Sa pele, a re hlahlobeng ditiragalo tše dikgolo pegong ya tlholo ya motho wa pele. Beibele e bolela mabapi le Adama gore: “Morêna Modimo a na a bopa motho, lerole la mmu; mo dinkong tša xaxwe a budulêla môya wa bophelô, motho a napa a ba môya o phelaxo.” (Genesi 2:7) Na pego ye e dumelelana le thutamahlale?

Puku ya Nanomedicine e bolela gore mmele wa motho o na le mehuta e 41 ya dikhemikhale. Dikhemikhale tše tša motheo ka moka—carbon, tšhipi, oksitšene, le tše dingwe—di gona ‘leroleng’ la lefase. Ka baka leo, bjalo ka ge Genesi e bolela, batho ba bopilwe ka “lerole la mmu.”

Go tlile bjang gore dilo tšeo tše sa phelego di kopane gomme di bope motho yo a phelago? Go bontšha gore go dira bjalo ke tlhohlo e kgolo gakaakang, ela hloko sephatšamaru sa NASA, e lego o mongwe wa metšhene e raraganego kudu yeo e ilego ya dirwa. Mohlolo wo wa thekinolotši  o na le dikarolwana tše ka bago tše dimilione tše 2,5. Go tšere dihlopha tša baentšeneare nywaga go se hlama le go se aga. Bjale, ela hloko mmele wa motho. O na le diathomo tše 7 000 quadrillion, disele tše dimilione tše dikete tše 100, le ditho tše dintši gotee le ditshepedišo tše 9 tše dikgolo tša ditho. * Motšhene wo woo o phelago le wo o raraganego o šoro le wo o bopegilego gabotse ka go fetišiša o bile gona bjang? Na o bile gona ka kotsi goba ka baka la mmopi yo bohlale?

Go oketša moo, ke’ng seo se dirago gore batho ba phele? Tlhase ya bophelo e tšwa kae? Bo-rathutamahlale ba bolela gore ga ba tsebe. Ge e le gabotse, ga go na tlhaloso e amogelegago ya bophelo yeo ba dumelelanago ka yona. Go bao ba dumelago gore go na le Mmopi, phetho e molaleng. Ee, Mothopo wa bophelo ke Modimo. *

Go thwe’ng ka tlhaloso ya Genesi ya gore Efa o bopilwe ka kgopo ya Adama? (Genesi 2:21-23) Pele go ka lebelelwa pego ye e le feela nonwane goba boikgopolelo, ela hloko ditherešo tše di latelago: Bo-rathutamahlale ba kua California, U.S.A., ba tšweleditše bana ba sa dutšego ba bopega ba sa hlaelego selo ba maitirelo ba diriša disele tša letlalo la motho yo mogolo. Ge e le gabotse, bo-rathutamahlale ba tšweleditše diphoofolo tše 20 tša maitirelo, ba diriša mekgwa e swanago. Yeo e tumilego kudu ya tšona, e lego nku yeo e bitšwago Dolly, e tšweleditšwe ka 1996 go tšwa mokakeng wa nku e godilego. *

Seo se tlago go fihlelelwa ke diteko tše bjalo ga se tsebje. Eupša taba ke gore: Ge e ba batho ba ka kgona go diriša dilo tše itšego go tšwa dipheding bakeng sa go tšweletša diphedi tše swanago, na Mmopi yo matla-ohle a ka palelwa ke go bopa motho go tšwa selong seo se ntšhitšwego mothong yo mongwe? Seo se tsošago kgahlego ke gore, babui gantši ba diriša kgopo ge go buiwa bakeng sa go lokiša ditho tša mmele ka baka la bokgoni bja yona bja go mela gape.

Bohlatse bjo bo Tšwago ka Beibeleng

Batho ba bangwe ba makatšwa ke go kwa gore go bolelwa ka Adama le Efa leboelela ka Beibeleng ka moka. Ditšhupetšo tše di tiišetša bjang go nepagala ga pego ya Genesi ditabeng tša histori?

 Ka mohlala, ela hloko dipego tša lešika la Bajuda tšeo di hwetšwago ka pukung ya Beibele ya Dikoronika tša Pele dikgaolo 1 go ya go 9 le ka Ebangeding ya Luka kgaolo 3. Dipego tše tša mašika tšeo di hlalositšwego ka botlalo ka tsela e makatšago di akaretša meloko e 48 le e 75 ka tatelano. Luka e bega lešika la Jesu Kriste, mola Dikoronika di bega lešika la ka bogošing le la baperisita la setšhaba sa Baisiraele. Dipego tše ka moka di akaretša maina a batho ba tsebjago kudu ba bjalo ka Solomone, Dafida, Jakobo, Isaka, Aborahama, Noa, gotee le Adama. Maina ka moka a lego malokelelong a a mabedi ke a batho ba kgonthe, gomme Adama e be e le motho wa mathomo wa kgonthe lelokelelong le lengwe le le lengwe.

Go oketša moo, Beibele e tšweletša Adama le Efa leboelela e le batho ba kgonthe, e sego baanegwa-thwadi ba ka nonwaneng. Mehlala e mengwe še:

• “Go tšwa mothong o tee [Modimo] o dirile setšhaba se sengwe le se sengwe sa batho.”—DITIRO 17:26.

• “Ka motho o tee sebe se tsene lefaseng, gomme lehu la tsena ka sebe, ka baka leo . . . lehu le ile la buša e le kgoši go tloga go Adama go ba go fihla go Moše.”—BAROMA 5:12, 14.

• “Motho wa pele Adama e bile moya o phelago.”—1 BAKORINTHE 15:45.

• “Adama o bopilwe pele, ke moka gwa bopša Efa.”—1 TIMOTHEO 2:13.

• “Henoge motho wa bošupa go tloga go Adama le yena o porofetile mabapi le [ba kgopo].”—JUDA 14.

Se bohlokwa le go feta, Jesu Kriste, hlatse ye e ka botwago kudu ya ka Beibeleng, o be a dumela gore Adama le Efa ba ile ba ba gona. Ge a be a hlohlwa ka taba ya tlhalo, Jesu o ile a araba ka gore: “Go tloga mathomong a tlholo ‘[Modimo] O ba dirile e le yo motona le yo motshadi. Ka lebaka le monna o tla tlogela tatagwe le mmagwe, gomme ba babedi ba e tla ba nama e tee’ . . . Ka baka leo, se Modimo a se tlemagantšego jokong go se be le motho yo a se aroganyago.” (Mareka 10:6-9) Na Jesu o be a ka diriša tshwantšhetšo go bontšha tlemaganyo ya molao? Aowa! Jesu o tsopotše Genesi e le go hlatsela gore ke therešo.

Ge e dira kakaretšo ya bohlatse bja Mangwalo, The New Bible Dictionary e phetha ka gore: “Testamente e mpsha e tiišetša go botega ga histori yeo e begilwego dikgaolong tša pele tša Genesi.”

E Kgoma Dithuto tše Dingwe

Batho ba bantši bao ba kgothaletšego go tsena kereke ba nagana gore go dumela go Adama le Efa ga go bohlokwa go direng gore motho e be Mokriste yo mokaone. Se se ka bonagala e le therešo ge se sa hlahlobišišwe ka mo go oketšegilego. Eupša a re eleng hloko tsela e latelago ya go bea mabaka gomme re bone gore e re iša kae.

Ka mohlala, ela hloko thuto ya Beibele yeo e ratwago ke batho ba bantši bao ba tsenago kereke—topollo. Go ya ka thuto ye, Jesu Kriste o gafile bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego e le topollo ya go phološa batho dibeng tša bona. (Mateo 20:28; Johane 3:16) Bjalo ka ge re tseba, topollo ke tefelo e lekanago ya go rekolla selo se se timetšego goba se lahlegilego. Ke ka baka leo Beibele e hlalosago Jesu e le “topollo e lekanago.” (1 Timotheo 2:6) Re ka botšiša gore ke yeo e lekanago le eng? Beibele e araba ka gore: “Go etša ge ka Adama bohle ba e-hwa, ka tsela e swanago, le ka Kriste bohle ba tla phedišwa.” (1 Bakorinthe 15:22) Bophelo bjo bo phethagetšego bjoo Jesu a bo gafilego bakeng sa go lopolla batho  ba kwago bo lekana le bophelo bjo bo phethagetšego bjoo Adama a bo lahlilego ka baka la sebe sa Edene. (Baroma 5:12) Go molaleng gore ge e ba Adama a se a ka a ba gona, sehlabelo sa Kriste sa topollo se be se tla hloka morero ka mo go feletšego.

Go gana goba go hlokomologa bohlokwa bja pego ya Genesi ya mabapi le Adama le Efa go kgoma gampe mo e nyakilego go ba thuto e nngwe le e nngwe e kgolo ya Beibele! * Go nagana ka tsela yeo go dira gore go rotoge dipotšišo tše dintši tše sa arabegego gotee le tumelo e se nago motheo.—Baheberu 11:1.

Bophelo—Na bo na le Morero Goba ke bja Lefeela?

Sa mafelelo, go rotoga potšišo ya motheo: Na go gana pego ya Genesi go kgotsofatša senyakwa sa batho sa go ba le bophelo bjo bo nago le morero? Go ya ka pono ya Richard Dawkins, ratlhagelelo le moila-modimo yo mogolo, legohle “ga le na mmopi, ga le na morero, ga le na bobe le botse, ga le na selo ge e se go se kgomege mo go se nago mohola.” A pono e nyamišago gakaakang, yeo e fapanego ka mo go feletšego le tlhago ya batho!

Ka mo go fapanego, Beibele e nea dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tše bohlokwa kudu bophelong: Re tšwa kae? Morero wa bophelo ke ofe? Ke ka baka la’ng go tletše bobe le tlaišego mo lefaseng? Na bokgopo bo tla ka bja fela? Bjalo-bjalo. Go oketša moo, go dumela sehlabelong sa topollo sa Kriste go nea kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego maemong a Paradeise, go swana le ao a bego a le Edene, moo Modimo a ilego a bea batho ba pele, e lego Adama le Efa. (Psalme 37:29; Kutollo 21:3-5) A tebelelo e kgahlišago gakaakang! *

Gaešita le ge pego ya Adama le Efa e ka ba e sa dumelelane le thuto ya tlhagelelo, e dumelelana le seo thutamahlale e se bolelago. Go oketša moo, e dumelelana ka mo go feletšego le Lentšu ka moka le le buduletšwe la Modimo, Beibele, leo le bontšhago morero wa bophelo ka mo go kgotsofatšago.

Ka gona, o re’ng o sa hlahlobe Beibele ka bowena ka mo go oketšegilego? Dihlatse tša Jehofa di itokišeditše e bile di ikemišeditše go go thuša.

[Mengwalo ya tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Go molaleng gore ge e ba Adama a se a ka a ba gona, sehlabelo sa Kriste sa topollo se be se tla hloka moreo ka mo go feletšego

[Diswantšho go letlakala 12, 13]

Go swana le ge sephatšamaru se hlamilwe ka kelohloko, mmele wa motho le wona o hlamilwe ka kelohloko

[Diswantšho go letlakala 15]

Jesu o be a dumela gore Adama le Efa ba ile ba ba gona