Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Modimo o go Holofetša Mahumo?

Na Modimo o go Holofetša Mahumo?

Na Modimo o go Holofetša Mahumo?

‘Modimo o nyaka gore o hume—o be le dikoloi ka karatšheng, kgwebo e atlegilego. Dumela go yena feela, bula sekhwama sa gago o mo nee sohle seo o ka se kgonago.’

WO KE o mongwe wa melaetša yeo e kgothaletšwago ke dihlopha tše dingwe tša bodumedi kua Brazil, go ya ka kuranta yeo e gatišitšwego moo. Ke molaetša woo ba bantši ba o tšeelago godimo. Makasine wa Time o bega mabapi le nyakišišo yeo e dirilwego United States bathong bao ba ipolelago gore ke Bakriste, gore: “61 lekgolong ka moka e dumela gore Modimo o nyaka gore batho ba hume. Le gona 31 lekgolong e dumela gore ge e ba o nea Modimo tšhelete ya gago, Modimo o tlo go šegofatša ka tšhelete e ntši.”

Ditumelo tša mohuta wo, tšeo gantši di bitšwago thutatumelo ya bohumi, di ata ka lebelo kudu-kudu dinageng tša Latin-Amerika tše bjalo ka Brazil, gomme batho ba kgeregela dikerekeng tšeo di holofetšago mahumo a tšwago go Modimo. Na ruri Modimo o holofetša mahumo go bao ba mo hlankelago? Na bahlanka ba Modimo ka moka ba nakong e fetilego ba be ba humile?

Ke therešo gore ka Mangwalong a Seheberu, gantši re hwetša gore tšhegofatšo ya Modimo e sepedišana le mahumo a dilo tše di bonagalago. Ka mohlala, go Doiteronomio 8:18 re bala gore: “O xopolê Morêna Modimo wa xaxo, xobane ké Yêna e a Xo filexo matla a xo itirêla lehumô.” Se se be se kgonthišetša Baisiraele gore ge e ba ba e-kwa Modimo, o be a tlo ba dira setšhaba se se humilego.

Go thwe’ng ka bahlanka ba Modimo e le motho ka o tee ka o tee? Monna yo a botegago Jobo o be a humile kudu, gomme ka morago ga gore Sathane a mo tlišetše bodiidi, Jehofa o ile a bušetša lehumo la Jobo gomme la “balwa xa-bedi.” (Jobo 1:3; 42:10) Aborahama le yena o be a humile. Genesi 13:2 e bolela gore o be a “humile xaxolo, à na le diruiwa, le silifêra, le xauta.” Ge madira a kopanego a dikgoši tše nne tša Bohlabatšatši a be a thopa ngwana’bo Aborahama e lego Lota, Aborahama o ile a “nthsa bahlanka ba xaxwe ba ba botexilexo, ba ba tswaletšwexo motseng wa xaxwe, é le ba makxolo a mararo le lesome le metšô e seswai.” (Genesi 14:14, mongwalo o sekamego ke wa rena) Lapa la Aborahama le swanetše go ba e be e le le legolo kudu ka ge a be a e-na le ‘bahlanka ba botegilego’ ba 318. Taba ya gore o be a kgona go hlokomela lapa le bjalo le legolo e bontšha gore e be le monna yo a bego a humile kudu, yo a bego a e-na le mehlape le diruiwa.

Ee, bahlanka ba bantši ba Modimo ba nakong e fetilego—Aborahama, Isaka, Jakobo, Dafida, Solomone, ge re bolela ka ba sego kae feela—ba be ba humile. Lega go le bjalo, na se se bolela gore Modimo o tla humiša motho yo mongwe le yo mongwe yo a mo hlankelago? Ka lehlakoreng le lengwe, na taba ya gore motho ke modiidi e bolela gore Modimo ga a mo amogele? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla dipotšišo tše.