Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Ke’ng Seo ge e le Gabotse se Diregilego ka Areka ya Kgwerano?

Go Baisiraele, go ba gona ga Modimo go be go tswalanywa le areka ya kgwerano. (Ekisodo 25:22) Yona e be e le lepokisi le lekgethwa leo le dirilwego ka kota e bile le manegilwego ka gauta leo Moše a ilego a tsenya diphaphathi tše pedi tša matlapa tša Molao ka go lona. Ge Baisiraele ba be ba dula lešokeng, Areka e be e beilwe ka karolong ya Sekgethwa-kgethwa ya ngwakong wa kgwerano. (Ekisodo 26:33) Mafelelong Areka e ile ya bewa ka Sekgethwa-kgethweng sa tempele ya Solomone.—1 Dikxoši 6:19.

Go boletšwe ka Areka la mafelelo go 2 Koronika 35:3 ge Kgoši Josia a be a e bušetša tempeleng ka 642 B.C.E. Areka mohlomongwe e ile ya tlošwa ke mohlatlami wa mohlanogi wa Josia, e lego Manase, yo a ilego a bea seswantšho ka tempeleng. Goba mohlomongwe areka e ile ya tlošwa bakeng sa go bolokwa nakong ya ge Josia a tsošološa tempele. (2 Koronika 33:1, 2, 7; 34:1, 8-11) Ga go tsebje seo se diregilego ka Areka ka morago ga moo, ka ge e se ya akaretšwa gare ga dilo tšeo di tšerwego tempeleng ge Bababilona ba be ba fenya Jerusalema ka 607 B.C.E.—2 Dikxoši 25:13-17.

Mangwalo ga a bolele gore Areka e ile ya bušetšwa ka Sekgethwa-kgethweng sa tempele yeo e bego e tsošološitšwe ke Serubabele; e bile ga go bonagale go ile gwa dirwa e nngwe yeo e bego e tla e tšeela legato.—Esera 1:7-11.

Banna ba Fapa-fapanego ba Bitšwago ka Leina Jakobo ka Beibeleng e be e le Bomang?

Banna ba ka moka ga bona e be e le ba bane, gomme go bonolo go gakanega. * Yo mongwe e be e le tatago moapostola Judase (e sego Isikariote) gomme ga go selo se oketšegilego seo se tsebjago ka yena.—Luka 6:16; Ditiro 1:13.

Ke moka, re na le morwa wa Tsebedeo. Jakobo yo e be e le ngwanabo Johane, gomme bobedi bja bona e be e le baapostola ba Jesu. (Mateo 10:2) Go bonagala mmagwe e be e le Salome, ngwanabo mmago Jesu. (Bapiša Mateo 27:55, 56 le Mareka 15:40, 41 gotee le Johane 19:25.) Ge e ba go le bjalo, Jakobo e be e le motswala wa Jesu wa mathomo. E be e le morei wa dihlapi, yoo yena le ngwanabo ba bego ba šoma gotee le Petro le Andrea.—Mareka 1:16-19; Luka 5:7-10.

Yo a latelago ke Jakobo morwa wa Alifeose, yoo le yena e lego moapostola wa Jesu. (Mareka 3:16-18) O hlaloswa e le “Jakobo yo Monyenyane” go Mareka 15:40. A ka ba a be a bitšwa “yo Monyenyane” ka gobane e be e le yo monyenyane ka mmele goba ka ge a be a fetwa ke Jakobo, morwa wa Tsebedeo, ka bogolo.

Wa mafelelo ke morwa wa Josefa le Maria, e lego ngwanabo Juda e bile e le ngwanabo Jesu ka motswadi o tee. (Mareka 6:3; Bagalatia 1:1) Nakong ya bodiredi bja Jesu, Jakobo e be e se yo mongwe wa barutiwa ba gagwe. (Mateo 12:46-50; Johane 7:5) Lega go le bjalo, pele ga Pentekoste ya 33 C.E., Jakobo o ile a rapela a e-na le mmagwe, bana babo gotee le baapostola ka phapošing ya ka godimo kua Jerusalema. (Ditiro 1:13, 14) Jakobo ka morago o ile a ba setho se se tsebegago sa phuthego ya Jerusalema gomme o ile a ngwala puku ya Beibele yeo e bitšwago ka leina la gagwe.—Ditiro 12:17; Jakobo 1:1.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 7 Malemeng a mathomo, banna ba bangwe ka Beibeleng ba be ba bitšwa ka leina le. Malemeng a mangwe, a bjalo ka Sepedi, ba bitšwa ka leina la Jakobo. Ka a mangwe maleme ba bitšwa ka leina la James. Polelwana e rego “Aborahama, Isaka le Jakobo” e tšwelela ka makga a mantši ka Beibeleng gomme Mateo 1:16 e re Jakobo ke “tatago Josefa monna wa Maria.”