Moya o Mokgethwa​—Matla ao a Nyakegago Bophelong bja Gago

“SE NTHAKÊ pele xa xaxo; ’me O se tlošê môya-mokxêthwa wa xaxo xo nna.” (Psalme 51:11) Ye e be e le thapelo e tšwago pelong ya Kgoši Dafida ka morago ga ge a dirile phošo e kgolo.

Dafida e be e kgale a thušwa ke matla a moya o mokgethwa. Ge a be a sa le mahlalagading, o ile wa mo thuša go fenya Goliata—mohlabani yo a tšhošago. (1 Samuele 17:45-50) O ile wa ba wa mo nea matla a go ngwala tše dingwe tša dipsalme tše botse kudu tše kilego tša hlangwa. Dafida o hlalositše ka gore: “Môya wa Morêna ó bolêla ka nna, Leleme la-ka le n’e ’fokô la’xwe.”—2 Samuele 23:2.

Jesu Kriste le yena o tiišeditše tema yeo e bego e kgathwa ke moya o mokgethwa bophelong bja Dafida. Lebakeng le lengwe, Jesu o ile a botša batheetši ba gagwe gore: “Dafida ka noši o ile a bolela ka moya o mokgethwa gore, ‘Jehofa o itše go Morena wa-ka: “Dula ka letsogong la-ka le letona go fihla ke bea manaba a gago ka tlase ga dinao tša gago.”’” (Mareka 12:36; Psalme 110:1) Jesu o be a tseba gore ge Dafida a be a ngwala dipsalme tša gagwe, o be a hlahlwa ke  moya o mokgethwa. Na moya wona woo o mokgethwa o sa dutše o ka re thuša?

“Tšwelang Pele le Kgopela, le tla Newa”

O ka no se tsoge o ngwadile psalme. Eupša o ka lebeletšana le mapheko a magolo kudu go swana le Goliata wa tšitširipa. Ka mohlala, ela hloko Isabel. * Monna wa gagwe o ile a mo tlogela e le gore a yo dula le mosadi yo monyenyane. O ile a mo tlogela a le dikolotong, gomme ga se a ka a mo thekga ka tša ditšhelete e le gore a ka hlokomela barwedi ba bona ba banyenyane ba babedi. O re: “Ke be ke ikwa ke swerwe ka tsela e hlokago toka le bjalo ka motho yo a sa rego selo. Lega go le bjalo, ga e sa le a ntlogela, ke ile ka kwa gore moya o mokgethwa wa Modimo o mpha matla.”

Na Isabel o be a letetše go fo hwetša moya o mokgethwa ntle le maiteko? Aowa, o ile a kgopela Modimo letšatši le lengwe le le lengwe gore A mo fe moya wa gagwe. O be a tseba gore o be a nyaka matla a Modimo bakeng sa go mo thuša go lebeletšana le bokamoso ka sebete, go hlokomela bana ba gagwe le go tsošološa maikwelo a gagwe a go ipona a le bohlokwa. O ile a latela mantšu a Jesu a rego: “Tšwelang pele le kgopela, le tla newa; tšwelang pele le tsoma, le tla hwetša; tšwelang pele le kokota, le tla bulelwa.”—Mateo 7:7.

Roberto le yena o ile a kwa gore o nyaka moya wa Modimo eupša ka mabaka a fapanego. O be a lemaletše motšoko le patše (hashish), yeo a bego a dula a e kgoga. O ile a lwa le mokgwa woo nywaga e tletšego e mebedi, gomme o ile a ba le dipoelo-morago ka makga a mmalwa. Roberto o hlalosa ka gore: “O ba le dipelaelo ge o kgaotša go diriša dihlare-tagi. Mmele o dula o nyaka sehlare-tagi letšatši le lengwe le le lengwe.”

Roberto o tšwela pele ka gore: “Eupša ke be ke ikemišeditše go fetoša bophelo bja-ka e le gore ke hlankele Modimo ka tsela e amogelegago. Ke ile ka leka go tlatša monagano wa-ka ka dikgopolo tše kgahlišago tše tšwago Beibeleng. Ke be ke rapela ka phišego letšatši le letšatši, ke kgopela Modimo gore a mphe matla a go fetoša bophelo bja-ka. Ke be ke tseba gore ke be nka se kgone go atlega ka matla a-ka. Gomme ke ile ka bona kamoo Jehofa a bego a araba dithapelo tša-ka, kudu-kudu ge ke be ke ikwa ke nyamile ka morago ga poelo-morago. Ke dumela gore moya o mokgethwa wa Modimo o ile wa mpshafatša matla a-ka; ka ntle le moya wa gagwe ke be nka se kgone go kgaotša mekgwa ya-ka.”—Bafilipi 4:6-8.

Go Hlatloga “Boka Nong”

Go swana le Isabel le Roberto, Dihlatse tša Jehofa tše dimilione di ile tša bona moya o mokgethwa o šoma maphelong a tšona. Matla a šomago a Jehofa—matla ao a dirišitšwego go hlola legohle—o ka a hwetša ge e ba o a nyaka. Modimo o ikemišeditše e bile o fagahletše go go fa karolo ya moya wa gagwe ge e ba o o kgopela go tšwa pelong. Eupša gore o hwetše moya woo, o swanetše go ithuta therešo ka yena gomme o katanele go dira thato ya gagwe.—Jesaya 55:6; Baheberu 11:6.

Ka thušo ya matla a moya o mokgethwa, o ka hwetša matla a go hlankela Modimo ka katlego le go lebeletšana le mathata le ge e le afe ao a ka tsogago bophelong bja gago. Beibele e re nea kgonthišetšo e rego: “Ba ba lapilexo [Jehofa] ó ba nea matla, ba ba fôkôlaxo ó ba kxoniša tše ntši. . . . Xe e le baholofedi ba Morêna bôná ba fiwa matla a mafsa, ba hlatloxa boka nong; ba kxanyêla bà sa lape, ba sepela bà sa fêle matla.”—Jesaya 40:28-31.

[Mongwalo wa tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 8]

‘Ke be ke rapela ka phišego letšatši le letšatši, ke kgopela Modimo gore a mphe matla. Ke be ke tseba gore ke be nka se kgone go atlega ka matla a-ka. Gomme ke ile ka bona kamoo a bego a araba dithapelo tša-ka’

 [Box/​Pictures on page 7]

MOYA O MOKGETHWA O A ŠOMA

Modimo o dirišitše moya o mokgethwa go hlola lefase le legohle ka moka. Mopsalme o goeleditše ka gore: “Morêna, medirô ya xaxo xa se ka boati! O e dirile xohle ka bohlale; lefase le tletše dibopiwa tša xaxo. ’Me xe O roma môya wa xaxo, di a bopêxa.”—Psalme 104:24, 30; Genesi 1:2; Jobo 33:4.

Moya o mokgethwa o buduletše banna ba boifago Modimo go ngwala Beibele. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo gomme le [a] hola.” (2 Timotheo 3:16) Mohemo wa Jehofa, goba moya, o ile wa hlahla dikgopolo tša bangwadi ba Beibele, e le gore di ka tšweletša “lentšu la Modimo.”—1 Bathesalonika 2:13.

Moya o mokgethwa o file bahlanka ba Modimo matla a go bolela bokamoso e sa le pele ka nepo. Moapostola Petro o hlalositše ka gore: “Ga go boporofeta bja Lengwalo bjo bo tšwago tlhathollong le ge e le efe ya motho ka noši. Gobane boporofeta ga se bja ka bja tlišwa ke go rata ga motho, eupša batho ba boletše se se tšwago go Modimo ge ba be ba išwa ke moya o mokgethwa.”—2 Petro 1:20, 21; Joele 2:28.

Moya o mokgethwa o ile wa thuša Jesu le batho ba bangwe ba tumelo go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo le go dira mehlolo. Jesu o itše: “Moya wa Jehofa o go nna, gobane o ntloleditše go tsebiša badiidi ditaba tše dibotse, o nthomile gore ke bolele tokologo go mathopša le go bolela gore difofu di bone gape.”—Luka 4:18; Mateo 12:28.

 [Box/​Pictures on page 9]

DITSELA TŠEO MOYA O MOKGETHWA O KA RE THUŠAGO KA TŠONA

Moya o mokgethwa o ka go matlafaletša go lwantšha diteko le go tlogela mekgwa e gobatšago. “Modimo o a botega, gomme a ka se le lese le lekwa go feta kamoo le ka kgonago go kgotlelela ka gona, eupša gotee le moleko o tla ba a bula tsela ya go tšwa e le gore le kgone go o kgotlelela.”—1 Bakorinthe 10:13.

Moya o mokgethwa o ka go thuša go hlagolela dika tšeo di kgahlišago Modimo. “Dienywa tša moya ke lerato, lethabo, khutšo, bopelotelele, botho, bolo, tumelo, boleta, boitshwaro.”—Bagalatia 5:22, 23.

Moya o mokgethwa o ka go nea matla a go kgotlelela diteko. “Dilong tšohle ke na le matla ka baka la yo a mphago matla.” —Bafilipi 4:13.