Na o be o Tseba?

“Molaodi wa tempele” e be e le mang, gomme o be a kgatha tema efe?

Gare ga baetapele ba bodumedi ba Bajuda bao ba ilego ba dira gore moapostola Petro le moapostola Johane ba golegwe ge ba be ba bolela ditaba tše dibotse go be go e-na le “molaodi wa tempele.” (Ditiro 4:1-3) Beibele ga e hlalose maikarabelo a molaodi wa tempele, eupša methopo e mengwe ya histori e nea tlhaloso e kgahlišago.

Go bonagala eka mehleng ya Jesu, boemo bjo bjalo bja go ba molaodi wa tempele e be e le bja moperisita yo e bego e le wa bobedi ka bolaodi a latela moperisita yo a phagamego. Molaodi wa tempele o be a boloka taolo ka gare le go dikologa tempele kua Jerusalema. O be a okamela borapedi bja tempele gotee le seo go ka thwego ke sehlopha sa maphodisa a tempele. Balaodi bao ba lego ka tlase ga taolo ya gagwe ba be ba hlokomela bahlapetši bao ba bulago dikgoro tša tempele mesong le go di tswalela bošego le go kgonthišetša gore ga go motho yo a tsenago mafelong ao a sego a swanela go tsena go ona gotee le go hlokomela polokelo ya tempele.

Baperisita le Balefi bao ba hlankelago tempeleng ba be ba rulagantšwe ka dihlopha tše 24, tšeo se sengwe le se sengwe sa tšona se bego se šoma beke e tee ka go šielana gomme se šoma gabedi ka ngwaga. Go ka direga gore sehlopha se sengwe le se sengwe se be se e-na le molaodi wa sona.—1 Koronika 24:1-18.

Balaodi ba ba tempele e be e le banna bao ba nago le tutuetšo. Ba akaretšwa gare ga baperisita ba bagolo bao ba ilego ba loga maano-mabe a go bolaya Jesu, gomme ba tutuetša batho bao ba lego ka tlase ga taolo ya bona go dira gore Jesu a golegwe.—Luka 22:4, 52.

Mateo 3:4 e bolela gore Johane Mokolobetši o be a e-ja “ditšie le dinose tša naga.” Na ditšie e be e le dijo tše tlwaelegilego mehleng yeo?

Batho ba bangwe ba be ba belaela taba ya gore Johane o be a e-ja dikhunkhwane e le ka kgonthe, ba bolela gore Mateo o be a bolela ka diphotlwa tša motšie (locust tree), dienywa tša naga goba gaešita le dihlapi tše fapa-fapanego. Lega go le bjalo, lentšu la Segerika leo Mateo a le dirišitšego le bolela sehlopha sa ditšie seo lehono se tsebjago e le Acrididae. Tšie yeo e bego e tlwaelegile kudu Isiraeleng e be e le tšie ya leganateng, yeo e tsebegago ka go bopa bojane bjoo bo senyago dibjalo.—Joele 1:4, 7; Nahume 3:15.

Ditšie di be di lebelelwa e le dijo tše dibose kudu bathong ba bogologolo ba bjalo ka Basiria le Baethiopia gomme di sa dutše di lewa le lehono ke ma-Bedouin le Bajuda ba Yemen. Kua Isiraeleng ditšie di be di lebelelwa e le dijo tša badiidi. Ka morago ga go tloša hlogwana, maotwana le mpa, sehuba se be se lewa se sa apewa goba se gadikilwe goba ka morago ga ge se omišitšwe letšatšing. Ka dinako tše dingwe ditšie di be di nokwa ka letswai goba di inwa ka binikeng goba ka gare ga todi. Radihistori Henri Daniel-Rops o re tatso ya tšona e nyakile go swana le ya diphoofotšwana tša lewatleng tšeo di bitšwago di-shrimp.

Ka ge Johane a be a dira boboledi lešokeng, go ka direga gore o be a hwetša ditšie gabonolo. (Mareka 1:4) Ka ge di e-na le moo e ka bago 75 lekgolong ya diprotheine, ditšie gotee le todi ya dinose tša naga di be di dira dijo tšeo di nago le phepo e ntši.

[Seswantšho go letlakala 28]

Bahlokomedi ba basiria ba rwele ditšie le digaranata

[Mothopo]

From the book Discoveries Among the Ruins of Nineveh and Babylon (1853)