Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Dihlatse tša Jehofa ke Bodumedi bja Boprotestanta?

Na Dihlatse tša Jehofa ke Bodumedi bja Boprotestanta?

Babadi ba Rena ba a Botšiša

Na Dihlatse tša Jehofa ke Bodumedi bja Boprotestanta?

Dihlatse tša Jehofa ga di itebelele e le tša bodumedi bja Boprotestanta. Ka baka la’ng?

Boprotestanta bo thomile Yuropa ya lekgolong la bo-16 la nywaga ka boiteko bja go mpshafatša Kereke ya Roma Katholika. Lentšu “Protestanta” le dirišitšwe ka lekga la pele go balatedi ba Martin Luther Lekgotleng la Speyer ka 1529. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, lentšu leo ka kakaretšo le be le hlalosa bohle bao ba latelago melao ya motheo le dipakane tša Mpshafatšo. Ka baka leo, Merriam-Webster’s Collegiate Dictionary, Tokollo ya bo-11, e hlalosa Moprotestanta e le “setho se sengwe le se sengwe sa dihlopha tše mmalwa tša dikereke tšeo di ganetšanago le taolo ya Mopapa e bile di dumelelanago le melao ya motheo ya Mpshafatšo ya gore motho o loka ka tumelo feela, boperisita bja badumedi ka moka, le go phagama ga Beibele e le mothopo o nnoši wa therešo e utolotšwego.”

Gaešita le ge Dihlatse tša Jehofa di gana taolo ya mopapa gomme di thekga go phagama ga Beibele ka pelo ka moka, di fapane le madumedi a Boprotestanta ka ditsela tše dintši tše bohlokwa. Ge e le gabotse, The Encyclopedia of Religion e bolela ka Dihlatse tša Jehofa e le tšeo di “arogilego.” Ela hloko ditsela tše tharo tšeo di arogilego ka tšona.

Ya mathomo, gaešita le ge ditumelo tša Boprotestanta di gana dibopego tše itšego tša borapedi bja Katholika, baetapele ba Mpshafatšo ba ile ba boloka dithuto tše itšego tša Katholika, tše bjalo ka Boraro-botee, mollo wa dihele le go se hwe ga moya wa motho. Lega go le bjalo, Dihlatse tša Jehofa di dumela gore dithuto tšeo ga di ganetšane feela le Beibele eupša gape di kgothaletša pono e kgopamego ka Modimo.—Bona matlakala 4-7 a makasine wo.

Ya bobedi, bodumedi bja Dihlatse tša Jehofa ga bo ganetšane le bodumedi bjo bongwe, eupša bo ruta therešo. Bo tšeela godimo keletšo ya Beibele, e rego: “Mohlanka wa Morena ga a swanele go lwa, eupša . . . e be yo botho go bohle, le yo a loketšego go ruta, le yo a tsebago go rwala ba babe, Yo a solago bangangi ka boleta.” (2 Timotheo 2:24, 25, PK) Dihlatse tša Jehofa di bontšha dikganetšano tšeo di lego gona magareng ga seo Beibele e se bolelago le seo dihlopha tše dintši tša madumedi di se rutago. Lega go le bjalo, morero wa tšona wa go dira bjalo ga se go mpshafatša mekgatlo e mengwe ya bodumedi. Go e na le moo, morero wa tšona ke go thuša batho ba dipelo tše botegago go hwetša tsebo e nepagetšego ka Modimo le Lentšu la gagwe, Beibele. (Bakolose 1:9, 10) Ge batho ba nago le ditumelo tše fapanego ba phegelela go se dumelelane le tšona, Dihlatse tša Jehofa di phema dingangišano tše se nago mohola.—2 Timotheo 2:23.

Ya boraro, go fapana le mokgatlo wa Boprotestanta, woo o aroganego ka dihlopha tše makgolo, Dihlatse tša Jehofa di kgomaretše botee bja borwarre bja lefase ka bophara. Ge go tliwa tabeng ya dithuto tša Beibele, Dihlatse tša Jehofa dinageng tša ka godimo ga tše 230 di latela keletšo ya moapostola Paulo ya gore di “bolele ka go dumelelana.” Ga go na dikarogano magareng ga tšona. Go e na le moo, di tloga di e-na le botee “ka mo go swanetšego monaganong o swanago le tseleng e swanago ya go nagana.” (1 Bakorinthe 1:10) Di le gotee, di katanela go “boloka botee bja moya setlemong se se tlemaganyago sa khutšo.”—Baefeso 4:3.