Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi—Na ke wa Bakriste?

Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi—Na ke wa Bakriste?

Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi​—Na ke wa Bakriste?

NGWAGENG o mongwe le o mongwe ka January goba ka February, kua Asia go ba le khudugo e kgolo kudu ya batho lefaseng ka bophara. Ma-Asia a dimilione tše makgolo a boela malapeng a bona bakeng sa go yo keteka Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi. *

Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi ke monyanya o bohlokwa kudu almanakeng ya Asia. Mongwadi yo mongwe wa Moamerika o re: “[Go] bjalo ka ge eka Letšatši la Ngwaga o Mofsa, Letšatši la Bone la July, Letšatši la Ditebogo le la Keresemose ka moka a kopantšwe.” Mokete o thoma ge kgwedi ya mathomo e balama go ya ka almanaka ya ma-China ya mosepelo wa ngwedi, goba magareng ga January 21 le February 20 dialmanakeng tša ka Bodikela. O tšea matšatši a mmalwa go ya go dibeke tše pedi.

Kgopolo ya motheo ya go keteka Ngwaga o Mofsa ke go mpshafatša, e lego go tswalela ngwaga wa kgale le go amogela o mofsa. Bakeng sa go itokišeletša mokete wo, batho ba a hlwekiša le go kgabiša magae a bona, ba reka diaparo tše difsa, ba apea dijo tše di nago le maina ao a sepedišanago le mantšu a rego “mahlatse” goba “katlego” gomme ba lefelela dikoloto tša bona le go rarolla diphapang. Letšatšing la Ngwaga o Mofsa, ba ka fana dimpho le go lakaletšana dilo tše dibotse, gantši bakeng sa lehumo le katlego, ba ntšha diphuthelwana tše dihwibidu tša seo go thwego ke tšhelete ya mahlatse, ba ja dijo tše kgethegilego, ba thuthupiša dithuthupi (firecrackers) tšeo di dirago lešata, ba bogela drakone ya mebalabala goba tau e bina, goba ba fo thabela maikhutšo le ba lapa gotee le bagwera.

Metlwae yeo e na le mo gontši moo e go bolelago. Puku ya Mooncakes and Hungry Ghosts: Festivals of China e hlalosa ka gore: “Seo lapa, bagwera le ba leloko ba tshwenyegilego kudu ka sona ke go kgonthišetša go ba le mahlatse, go hlompha medimo le meoya gotee le go lakaletšana mahlatse bakeng sa ngwaga o tlago.” Ka ge go akaretšwa ditšo le dikarolo tše dintši kudu tša bodumedi, Bakriste ba swanetše go lebelela bjang mokete wo? Na ba swanetše go fo latela metlwae yeo? Na ke ya Bakriste?

“Gopola Mothopo”

Seema se se tumilego sa se-China se re: “Ge o e-nwa meetse, gopola mothopo wa wona.” Se se bontšha tlhompho e tseneletšego yeo ma-Asia a mantši a nago le yona ka batswadi ba bona gotee le bagologolo ba bona. Ka ge batswadi ba ba neile bophelo, ke ga tlhago gore bana ba ba bontšhe tlhompho e bjalo, yeo e kgathago tema e bohlokwa moketeng wa Ngwaga o Mofsa.

Ka ntle le pelaelo, tiragalo e kgolo kudu malapeng a mantši a Asia, ke Mantšiboa a Pele ga Ngwaga o Mofsa. Bošegong bjoo, malapa a mantši a kgobokana bakeng sa monyanya o kgethegilego. Ye ke tiragalo yeo lapa le bokanago gotee yeo batho bao ba dulago karolong yeo ya lefase ba dirago sohle seo ba ka se kgonago gore ba se e foše. Tafoleng yeo e tekilwego monyanyeng woo, ditulo ga di beelwe feela ba lapa bao ba lego gona, eupša gape di beelwa le bao ba hwilego, bao go dumelwago gore ba gona ka sebopego sa moya. Saeklopedia e nngwe e bolela gore, nakong yeo ya dijo “go ba le poledišano ya kgonthe magareng ga bagologolo le ditho tša lapa.” Puku e nngwe ya ditšhupetšo e bolela gore: “Ka ge go mpshafaditšwe tlemo magareng ga bao ba phelago le bahu, bagologolo ba tla šireletša lapa ngwaga ka moka.” Bakriste ba swanetše go lebelela bjang motlwae wo?

Go rata le go hlompha batswadi le gona go bohlokwa go Bakriste. Ba kwa tlhahlo e tšwago go Modimo e rego: “Kwaa tat’axo, yêna motswadi wa xaxo; ’me mm’axo xe a kxekotše, O se kê wa mo nyatša.” (Diema 23:22) Ba kwa le taelo ya Beibele e rego: “‘Godiša tatago le mmago’; e lego taelo ya pele yeo e nago le kholofetšo: ‘Gore di go sepelele gabotse le gore o phele galelele lefaseng.’” (Baefeso 6:2, 3) Ee, Bakriste ba therešo ba nyaka go rata le go godiša batswadi ba bona!

Beibele gape e bolela gabotse ka dipokano tše agago tša lapa. (Jobo 1:4; Luka 15:22-24) Lega go le bjalo, Jehofa o re laela gore: “Go wena go se ke gwa hwetšwa . . . yo a ikopanyago le dipoko goba meoya, goba yo a bitšago bahu.” (Doiteronomio 18:10, 11, The Jerusalem Bible) Ke ka baka la’ng go e-na le thibelo ye? Ka gobane Beibele e utolla boemo bja kgonthe bja bahu. E re: “Ba ba phelaxo ba tseba xore ba tlo hwa; ’me xo bahu xa xo se se tsebyaxo.” Ka ge bahu ba sa tsebe selo, ba ka se kgone go tšea karolo dilong tšeo di dirwago ke ba ba phelago; e bile ba ka se kgone go re thuša goba go re gobatša. (Mmoledi 9:5, 6, 10) Morwa wa Modimo, Jesu Kriste, o ile a swantšha lehu le boroko bjo bogolo gomme bahu ba tla tsošwa borokong bjoo tsogong ya bahu e tlago.—Johane 5:28, 29; 11:11, 14.

Go feta moo, Beibele e bontšha gore “dipoko” le “meoya” ya bahu ge e le gabotse ke dibopiwa tše kgopo tša moya tšeo di itirago bahu. Ka morero ofe? Wa go aroša batho le go ba tliša ka tlase ga taolo ya yona! (2 Bathesalonika 2:9, 10) Ditaelo tša Modimo ge e le gabotse di re šireletša gore re se ke ra gobatšwa o šoro. Ka gona, ka baka la go rata Jehofa le kganyogo ya go šireletšega, Bakriste ka bohlale ba phema metlwae le ge e le efe yeo e akaretšago borapedi bja seo go thwego ke meoya ya ba lapa goba go nyaka tšhireletšo go yona.—Jesaya 8:19, 20; 1 Bakorinthe 10:20-22.

Ka lehlakoreng le lengwe, Bakriste gape ba nyaka go godiša “Tate, yo lapa le lengwe le le lengwe legodimong le lefaseng le bitšwago ka yena.” (Baefeso 3:14, 15.) Tate yo ke mang? Ke Mmopi wa rena le Monei wa bophelo, Jehofa Modimo. (Ditiro 17:26) Ka gona, ge re naganišiša ka metlwae ya Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi, re dira gabotse go botšiša gore: Pono ya Jehofa ke efe ka metlwae ye? Na o a e amogela?—1 Johane 5:3.

Go Godiša Medimo ya ka Gae

Meletlo ya go ketekwa ga Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi e akaretša metlwae e mentši e tlwaelegilego yeo e hlomphago goba e godišago medimo ya ka gae, e bjalo ka modimo wa mojako, modimo wa lefase goba moya wa mohlokomedi, modimo wa lehumo goba mahlatse le modimo wa ka khitšhing goba wa setofo. Ela hloko motlwae o tlwaelegilego wa go hlompha modimo wa ka khitšhing. * Go dumelwa gore matšatši a mmalwa pele ga Ngwaga o Mofsa, modimo wo o ya legodimong o iša pego ya lapa go Mmušiši Jade, e lego sephedi se se phagametšego medimo ka moka ya ma-China. Ka kholofelo ya gore modimo wa ka khitšhing o tla nea pego e botse, lapa le o romela ka dijo tše di kgethegilego, le meneelo ya malekere le dikuku tše di kgomarelago. Bakeng sa go o lakaletša leeto le le akgofilego, lapa le fološa seswantšho sa wona, ka dinako tše dingwe le tlotše melomo ya wona ka malekere le go o fiša ka ntle. Mantšiboeng a Pele ga Ngwaga o Mofsa, ba bea seswantšho se sefsa sa modimo wo godimo ga setofo sa ka khitšhing, e le go o laletša gore o boe ka gae bakeng sa ngwaga o tlago.

Gaešita le ge metlwae e mentši e ka bonagala e se na phošo, Bakriste ba nyaka go latela seo Lentšu la Modimo le se laelago ge go tliwa tabeng ya borapedi. Tabeng ye, Jesu Kriste o itše: “Ke Jehofa Modimo wa gago yo o swanetšego go mo rapela, gomme ke yena a nnoši yo o swanetšego go mo direla tirelo e kgethwa.” (Mateo 4:10) Go molaleng gore Modimo o nyaka gore re rapele yena a nnoši. Ka baka la’ng? Ela hloko se: Jehofa ke Tatago rena wa legodimong. Tate o be a ka ikwa bjang ge e ba bana ba gagwe ba be ba ka mo hlokomologa gomme ba retologela go tate yo mongwe? Na o be a ka se kwe bohloko kudu?

Jesu o ile a lemoga Tatagwe wa legodimong e le “Modimo a nnoši wa therešo” gomme Jehofa ka boyena o ile a botša barapedi ba gagwe gore ba se ke ba ba “le medimo e šele” ka ntle le yena. (Johane 17:3; Ekisodo 20:3) Ka gona, Bakriste ba therešo ba nyaka go kgahliša Jehofa, e sego go mo nyamiša goba go mo kweša bohloko ka go hlankela medimo e mengwe.—1 Bakorinthe 8:4-6.

Ditumela-khwele le go Dirišana le Meoya

Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi gape o tswalana kgaufsi le bolepi bja dinaledi. Almanakeng ya mosepelo wa ngwedi, ngwaga o mongwe le o mongwe e reelwa leina ka e nngwe ya diphoofolo tše 12 tša zodiac ya ma-China—drakone, nkwe, kgabo, mmutla, bjalo-bjalo. Go naganwa gore phoofolo yeo e utolla semelo le boitshwaro bja bao ba belegwago ka ngwaga woo goba e dira gore ngwaga woo o atlege ge go phegelelwa mediro e itšego. Metlwae e mengwe e mentši ya Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi, go akaretšwa le wa go hlompha modimo wa lehumo goba wa mahlatse, e hlamilwe kudu-kudu ka boiteko bja go tliša “mahlatse.” Bakriste ba swanetše go lebelela bjang metlwae ye?

Ka Lentšung la gagwe, Beibele, Jehofa o ile a sola bao ba retologelago go “batsinkêla-maxodimo, baboni ba dinaledi, bao e rexo è sa balama ba bolêla di tl’o xo [ba] tlêla.” O ile a ba a sola le borapedi bja “modimo wa Mahlatse” le “modimo wa Tlholelo.” (Jesaya 47:13; 65:11, 12 NW) Go e na le gore ba bote ditutuetšo tšeo e lego sephiri goba tše sa bonagalego tšeo di ka bago di tswalana le lefelo la moya goba dinaledi, barapedi ba therešo ba botšwa gore: “Bô’ta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.” (Diema 3:5, 6) Ee, ditumela-khwele di dira batho makgoba, eupša ditherešo tša Beibele di a ba lokolla.—Johane 8:32.

Bontšha Gore o Rata Modimo

Go tseba setlogo sa metlwae le ditumelo tša Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi ke selo se segolo; go dira phetho ya go se tšee karolo ke selo se segolo le go feta. Ge e ba o dula lefelong leo go lona go latelwago motlwae wa go keteka Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi goba ge e ba lapa la geno le latela motlwae wa go keteka Ngwaga o Mofsa, o na le phetho e kgolo yeo o swanetšego go e dira.

Ke therešo gore go nyakega sebete le boikemišetšo go ema re tiile ge re le ka tlase ga kgateletšo. Mosadi yo mongwe wa Mokriste yo a dulago Asia o re: “Ke be ke boifa ka gobane batho bao ke dulago le bona ba be ba keteka Ngwaga o Mofsa gomme nna ke sa o keteke.” Ke’ng seo se mo thušitšego? “Ka go hlagolela lerato le matla la go rata Modimo, ke ile ka kgona go ema ke tiile.”—Mateo 10:32-38.

Na o na le lerato le bjalo le matla la go rata Jehofa? O na le mabaka ka moka a go mo rata. Bophelo bja gago ga bo tšwe modimong wa sephiri eupša bo tšwa go Jehofa Modimo, yoo Beibele e bolelago ka yena gore: “Xo Wene xo mothôpô wa bophelô; seetša re se bôna rè le seetšeng sa xaxo.” (Psalme 36:9) Jehofa ke yena yoo a go fago dijo le yoo a dirago gore o kgone go phela o thabile, e sego modimo wa mahlatse goba modimo wa ka khitšhing. (Ditiro 14:17; 17:28) Na o tla arabela ka go mo rata? Kgonthišega gore ge e ba o dira bjalo, Jehofa o tla go šegofatša ka mo go humilego.—Mareka 10:29, 30.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 2 Gape o bitšwa Ngwaga o Mofsa wa ma-China, Monyanya wa Seruthwane, Chun Jie (China), Tet (Vietnam), Solnal (Korea), goba Losar (Tibet).

^ ser. 14 Metlwae yeo e hlalositšwego sehlogong se e a fapana Asia ka moka eupša e theilwe dikgopolong tše swanago tša mathomo. Bakeng sa tsebišo e oketšegilego, bona Phafoga! (ya Seisemane) ya December 22, 1986, matlakala 20-21 le Phafoga! (ya Seisemane) ya January 8, 1970, matlakala 9-11.

[Box/​Picture on page 23]

Kgonthišetšo go Bagwera le ba Leloko

Ke mo go kwešišegago gore ge setho se sengwe sa lapa se kgaotša go kopanela meketeng ya Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi, go ka makatša bagwera ba gagwe le ba leloko. Ba ka ikwa ba ferekane, ba kwešitšwe bohloko goba gaešita le go ekwa. Lega go le bjalo, go ka dirwa go gontši go dira gore ditswalano tša lapa e dule e le tše thabišago. Ela hloko ditlhaloso tše tša Bakriste ba dulago dikarolong tše fapa-fapanego tša Asia:

Jiang: “Pele ga ge Ngwaga o Mofsa o thoma, ke ile ka etela ba leloko gomme ka bohlale ka ba hlalosetša lebaka leo ka lona nka se sa hlwago ke kopanela metlwaeng e itšego e tlwaelegilego. Ka šedi ke ile ka phema go nyenyefatša ditumelo tša bona gomme ka tlhompho ka araba dipotšišo tša bona go tšwa Beibeleng. Se se ile sa feleletša ka dipoledišano tše dibotse tša moya.”

Li: “Pele ga ge Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi o thoma, ka bohlale le ka tlhompho ke ile ka botša monna wa-ka gore ke swanetše go kwa letswalo la-ka e le gore ke thabe e le ka kgonthe. Ke ile ka mo holofetša gore nka se mo nyamiše ge re etetše lapa la gabo nakong ya maikhutšo. Se se makatšago ke gore ka letšatši leo lapa la gabo le bego le rapela bagologolo, o ile a nkiša lefelong le le fapanego e le gore ke ye dibokeng tša Bokriste.”

Xie: “Ke ile ka kgonthišetša ba lapa la-ka gore ke a ba rata gomme ka ba botša gore ditumelo tša-ka di be di tla ntira motho yo mokaone. Ke ile ka šoma ka thata go bontšha dika tša Bokriste tše bjalo ka boleta, bohlale le lerato. Ganyenyane-ganyenyane, ba ile ba hlompha bodumedi bja-ka. Ka morago, monna wa-ka o ile a ithuta Beibele gomme le yena a ba Mokriste wa therešo.”

Min: “Ke ile ka bolela le batswadi ba-ka ka boleta le ka tsela e bontšhago tlhompho. Go e na le go ba lakaletša ‘mahlatse,’ ke ba boditše gore ke dula ke ba rapelela ka mehla go Jehofa, Mmopi wa rena, ke mo kgopela gore a ba šegofatše le go dira gore ba be le khutšo le lethabo.”

Fuong: “Ke ile ka botša batswadi ba-ka gore ga go nyakege gore ke letele Ngwaga o Mofsa e le gore nka etela lapa lešo. Ke ile ka ba etela gantši. Se se ile sa dira gore batswadi ba-ka ba thabe kudu gomme ba ile ba kgaotša go ntshwaya diphošo. Moratho wa-ka le yena o ile a thabela go ithuta therešo ya Beibele.”

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 20]

Panorama Stock/age Fotostock