Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng Modimo a Nea Batho Mpho ya Bophelo bjo bo sa Felego?

Ke ka Baka La’ng Modimo a Nea Batho Mpho ya Bophelo bjo bo sa Felego?

Babadi ba Rena ba a Botšiša . . . 

Ke ka Baka La’ng Modimo a Nea Batho Mpho ya Bophelo bjo bo sa Felego?

▪ Beibele e re Modimo o re nea sebaka sa go hwetša “bophelo bjo bo sa felego.” (Johane 6:40) Lega go le bjalo, ke’ng seo se mo tutueletšago go re nea tebelelo e bjalo? Na ke feela taba ya toka?

Toka e akaretša go swara batho ka tsela e leka-lekanego le e swanetšego. Na ruri re swanelwa ke bophelo? Aowa. Beibele e re: “Mo ’faseng xa xo motho-moloki mo-dira-tše-boló e a sa direxo sebe.” (Mmoledi 7:20) Sebe se na le kotlo. Modimo o ile a lemoša monna wa pele, Adama, gore letšatšing leo ka lona a dirago sebe o be a tlo hwa. (Genesi 2:17) Ka morago, moapostola Paulo o ile a budulelwa go ngwala gore: “Moputso woo sebe se o lefago ke lehu.” (Baroma 6:23) Ka gona, ge e ba ditlogolwana tša Adama ka moka di swanelwa ke lehu, ke ka baka la’ng Modimo a dira gore go kgonege gore di phele ka mo go sa felego?

Sebaka sa go hwetša bophelo bjo bo sa felego ke “mpho e sa lefelelwego.” E bontšha bogolo bja lerato la Modimo le botho bja gagwe bjo bo sa swanelago. Beibele e re: “Bohle ba dirile sebe gomme ba hlaelelwa ke letago la Modimo, go bjalo ka ge eka ke mpho e sa lefelelwego gore ba bolelwa ba lokile ka botho bja gagwe bjo bo sa swanelago ka go lokollwa ka topollo yeo e lefilwego ke Kriste Jesu.”—Baroma 3:23, 24.

Gaešita le ge ka moka re swanelwa ke lehu, Modimo o kgetha go nea bao ba mo ratago bophelo bjo bo sa felego. Na seo ke go hloka toka? Beibele e re: “Ka gona, re tla re’ng? Na go na le go hloka toka go Modimo? Anke go se be bjalo le gatee! Gobane o re go Moše: ‘Ke tla gaugela mang goba mang yo ke mo gaugelago, gomme ke tla bontšha lešoko go mang goba mang yo ke mmontšhago lešoko.’ . . . Wena, motho, ruri o mang gore o iphetolele go Modimo?”—Baroma 9:14-20.

Dikarolong tše dingwe tša lefase, mohlankedi yo a phagamego wa mmušo goba moahlodi a ka swarela sesenyi seo se ahloletšwego kotlo e šoro. Ge e ba sesenyi ka go rata se dumelelana le ditaelo tša kahlolo gomme se bontšha diphetogo tshekamelong ya sona ya monagano le boitshwarong, moahlodi goba mopresidente a ka kgetha go mo swarela ka go fokotša kahlolo goba ka go mo lebalela kahlolo ya gagwe ka moka. Mogato woo e ka ba pontšho ya botho bjo bo sa swanelago.

Ka tsela e swanago, Jehofa a ka kgetha go se otle badiradibe ka moka bao ba swanelwago ke kahlolo. Go e na le moo, a tutuetšwa ke lerato, a ka kgetha go nea bao ba mo ratago le bao ba dumelelanago le ditekanyetšo tša gagwe bophelo bjo bo sa felego. Beibele e re: “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira go loka o a amogelega go yena.”—Ditiro 10:34, 35.

Pontšho e kgolo ya lerato la Jehofa bakeng sa rena e bonagetše ge a romela Morwa wa gagwe go tlo tlaišega le go hwa bakeng sa rena. Jesu o boletše ka Tatagwe gore: “Modimo o ratile lefase kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.”—Johane 3:16.

Bohle bao ba thomago go rata Jehofa le go dira thato ya gagwe ba amogelwa ka go lekana go Modimo, go sa šetšwe maemo a bona. Ka go rialo, kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego ke pontšho ya botho bjo bo sa swanelago, mogato wa lerato la Modimo le legolo kudu.

[Ntlhakgolo go letlakala 29]

Ke pontšho ya botho bjo bo sa swanelago, mogato wa lerato le legolo kudu