Pono ya Modimo ke Efe ka Bjala?

MMOPI wa rena, yo a re nyakelago tše dikaone-kaone, ga a thibele go dirišwa mo go lekanetšego ga bjala. * Go e na le moo, o file motho “beine gore a thabe, makhura a mohlware gore a hlalale, le senkgwa gore a hwetše matla.” (Psalme 104:15, Today’s English Version) Lebakeng le lengwe, Jesu Kriste o ile a oketša lethabo la monyanya wa lenyalo ka go fetoša meetse gore e be “beine e kaone-kaone.”—Johane 2:3-10, New Jerusalem Bible.

Ke mo go kwagalago go bolela gore Mmopi o tseba gabotse kamoo tagi e kgomago tsela yeo mmele le bjoko di šomago ka yona. A diriša Beibele, Tatago rena wa legodimong o re ‘ruta tšeo di re holago,’ le gona o re eletša ka matla malebana le go diriša gampe dino tše tagago. (Jesaya 48:17) Ela hloko ditemošo tše tše kwagalago:

“Le se ke la tagwa ke beine, moo go nago le kgobogo.” (Baefeso 5:18) “Matagwa . . . le ka mohla a ka se je bohwa bja mmušo wa Modimo.” (1 Bakorinthe 6:9-11, Jerusalem Bible) Lentšu la Modimo le sola “go tagwa, menyanya ya mašata le dilo tše di swanago le tše.”—Bagalatia 5:19-21, Byington.

Ga bjale a re eleng hloko tše dingwe tša dikotsi tša go nwa bjala bjo bontši kudu.

Dikotsi tša go nwa go Feta Tekano

Gaešita le ge bjala bo ka ba le mohola o itšego, bo na le ditswaki tšeo di fetošago tsela yeo monagano le mmele di šomago ka yona. Tirišo-mpe ya bjala e ka baka a mangwe a mathata a latelago:

Go nwa kudu go fokodiša kahlolo ya monwi, moo e lego gore a ‘ka se kgone go nagana gabotse.’ (Diema 23:33, TEV) Allen, motho yoo a nwago kudu yoo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego, o hlalosa ka gore: “Go lemalela bjala ga se feela bolwetši bja mmele; ke bolwetši bja monagano wa motho le boemo bja gagwe bja kgopolo. Ga o nagane ka bohloko bjoo o bo kwešago batho ba bangwe.”

Go nwa bjala bjo bontši kudu gape go ka feleletša  ka go fokotša matla a boitshwaro. Mangwalo a lemoša ka gore: “Dipelo di senywa ke . . . mabyalwa le sedilá.” (Hosea 4:11) Go bjalo bjang? Ka tlase ga tutuetšo e forago ya bjala, dikgopolo le dikganyogo tšeo ka tlhago re di ganetšago di ka thoma go bonala e le tše amogelegago—goba gaešita le go ba tše ipiletšago. Boikemišetšo bja rena bja go kgomarela se se nepagetšego bo ka fokola. Bjala bo ka fokodiša matla a rena a boitshwaro gomme seo sa feleletša ka mathata a bomoya.

Ka mohlala, John o ile a lwa le mosadi wa gagwe ka mantšu gomme a ya pareng a sa befetšwe. O be a šetše a nwele dinwelo tše mmalwa tša bjala ge mosadi yo mongwe a be a mmatamela. Ka morago ga dinwelo tše dingwe tše mmalwa, John o ile a sepela le yena gomme a dira bohlotlolo. Ka morago, John o ile a itshola kudu ka baka la go dira selo seo a bego a ka se tsoge a naganne go se dira ge nkabe matla a gagwe a boitshwaro a se a ka a fokotšwa ke bjala.

Go nwa bjala bjo bontši kudu go ka feleletša ka dipolelo le ditiro tše sa laolegego. Beibele e botšiša ka gore: “Ke mang yo a dulago a le mathateng? Ke mang yoo a nago le dingangišano le dintwa? Ke yo mongwe le yo mongwe yoo a dulago go fihla bošego, a e-nwa senonyana sa mafelelo.” (Diema 23:29, 30, Contemporary English Version) Go nwa go feta tekano go ka dira gore o “ikwe eka o be o le lewatleng, o ferošwa dibete ke mosepelo wa lewatle, o lekeletše godimo maphegong a sekepe se se tšubutlegago.” (Diema 23:34, TEV) Motho yo a nwelego go feta tekano a ka tsoga “a gobetše mmele ka moka, a sa gopole gore go tlile bjang.”—Diema 23:35, CEV.

Go nwa go feta tekano go ka senya boemo bja tša maphelo. “Ka moraxo [bjala bo] Xo loma bo-ka nôxa, [bo] Xo thswêla ’hloko bya petla.” (Diema 23:32) Thutamahlale ya tša kalafo e tiišeditše gore seema seo sa bogologolo se bohlale. Bjala bjo bontši kudu e ka ba mpholo o kotsi kudu o ka lebišago go beng le dikankere tša mehuta-huta, go ruruga ga sebete mo go bakwago ke go lemalela bjala, bolwetši bja go thatafala ga sebete, pancreatitis, swikiri e nyenyane mading a bao ba nago le bolwetši bja swikiri, fetal alcohol syndrome, go hwa lehlakore, goba bolwetši bja pelo—ge re bolela feela ka ditla-morago tše sego kae. Le gona, gaešita le go nwa go feta tekano gatee feela go ka feleletša ka go idibala goba ka lehu. Lega go bjalo, mafelelo a sa kgahlišego kudu a go nwa go feta tekano ga a hlaloswe ka dipukung tša tša kalafo.

Kotsi e kgolo kudu. Gaešita le ge motho a ka se tagwe, go nwa bjala ka go se lekanyetše go na le dikotsi tša bomoya. Beibele e bolela ka go  lebanya gore: “Kotsi e tlo wêla ba xo tsoxêla xo y’o nyaka byalwa, ba bo dulêla la bá la dikêla bà taxilwe.” Ka baka la’ng? Jesaya o hlalosa ditla-morago tša bomoya tša go nwa bjala ka go se lekanyetše ka gore: “’Tirô tša Morêna xa ba di šetše selô; medirô ya ’atla tša xaxwe, xa ba e bone.”—Jesaya 5:11, 12.

Lentšu la Modimo le re eletša gore re se ke ra “tlwaêlana le dihori tša sebelá.” (Diema 23:20) Basadi ba godilego ba lemošwa gore ba se ke ba ba “makgoba a beine e ntši.” (Tito 2:3) Ka baka la’ng? Ganyenyane-ganyenyane—gantši ba sa lemoge—batho ba thoma go nwa bjala bjo bo oketšegilego le gona ka lebelo le le oketšegilego. Mafelelong, monwi a ka “phafoga borokong a botšiša a re, ‘Go tla sa neng, e le gore ke nwe gape?’” (Diema 23:35, CEV) Banwi ba bjala ba ba ba fihlile kgole kudu ge ba šetše ba kganyoga seno sa go ntšha papalase, seno seo se nwewago mesong bakeng sa go ikaonefatša go tšwa go nweng go feta tekano ga bošego bjo bo fetilego.

Beibele e lemoša gore bao ba tšeago karolo go “nweng beine ka mo go feteletšego, menyanyeng ya mašata, diphadišanong tša go nwa . . . ba tla ikarabela go yo a loketšego go ahlola ba ba phelago le ba ba hwilego.” (1 Petro 4:3, 5) Le gona, Jesu o lemošitše malebana le mehla e bohlokwa yeo re phelago go yona gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe le go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo, gomme ka tšhoganyetšo letšatši leo [la Jehofa] la le wela ka bjako go etša molaba.”—Luka 21:34, 35.

Lega go le bjalo, ke’ng seo batho bao ba nwago ka go se lekanyetše ba ka se dirago go phema go ‘imelwa ke go nwa kudu’?

[Mongwalo wa tlase]

[Diswantšho go letlakala 4, 5]

Tirišo-mpe ya bjala e ka lebiša mathateng a mantši