Lengwalo le le Tšwago Afrika Borwa

“Ke’ng Seo se ka Dirago Gore Motho a Eme mo?”

LESWAO leo le lego tseleng e sesane ya lekgwara le lemoša ka gore, “LEFELO LE LE KOTSI KUDU—BOHLAKODI LE GO GWEBA KA MMELE.” Re tšwile tseleng ra ya dikoloing tše dingwe tšeo di letilego ka tlase ga leswao le legolo leo motho yo mongwe le mongwe a ka le bonago gabonolo, leo le bontšhago tsela e išago lefelong la kgaufsi la maemo a godimo la maikhutšo le meagong e megolo ya khasino yeo e lego kua pele. Dikoloi tša maemo a godimo di feta ka lebelo gomme re lemoga gore batho ba lego ka dikoloing tšeo ba a makala ge ba bona re eme moo, difahlegong tša bona re bona. ‘Ke’ng seo se ka dirago gore motho a eme mo?’

Ge koloi ya rena e ema, re tšwa go yona re ya sehlopheng sa batho bao ba aperego gabotse ba emego moriting wa leswao leo le legolo. Sehlopha sa rena se na le batho ba tšwago merafong le ditšong tše di fapa-fapanego, e lego selo seo se sa bonwego gantši mo Afrika Borwa. Re sepetše dikhilomithara tše 100 go fihla mo lefelong le leo le lego ka leboa-bodikela la Johannesburg, re holofela go boledišana le batho ba dulago metseng ye ka ditherešo tša Beibele.

Re swara seboka se sekopana ka thoko ga tsela go ahla-ahla temana ya Beibele le go dira dithulaganyo tša mafelelo tša go tsena ka ntlo le ntlo. Go a rapelwa, gomme re boela dikoloing tša rena. Go putla molala, kua kgojana go na le lefelo la dintlo le mekhukhu leo le sego la rulaganywa gabotse. Dintlo di bonala e le tše nyenyane kudu ge di bapišwa le meboto ya mmu o tšwago ka meepong ya platinum. Re dikologilwe ke bodiidi bjo bogolo, go sa šetšwe diminerale tše bohlokwa tšeo di lego gona mo.

Nna le mosadi wa-ka re na le baeng ba babedi ba tšwago Jeremane gomme bone bja rena re thoma letšatši la rena ka go ya ka ntlo le ntlo. Mo e ka bago karolo ya boraro ya badudi ba mo ga e šome, ka gona dintlo tša bona ke tša bobotlana. Bontši bja tšona ke mekhukhu e agilwego ka masenke ao a thekgilwego ke dikota tša go kgopama, tšeo di swarantšhitšwego ka dipikiri tše dikgolo tšeo di kokotšwego dikhurumelong tša mapotlelo a bjala ao a dirišwago e le di-washer.

Ge re batamela ntlo e nngwe le e nngwe, re ba dumediša re sa le kgorong gomme gantši go araba mosadi. Bao re boledišanago le bona ba fišegela go kwa molaetša woo re o tlišago gomme re swarwa bjalo ka baeng ba hlomphegago. Mosegare ge letšatši le fiša, marulelo a masenke a dira gore dintlo di fiše kudu. Gantši bana ba romelwa ka dintlong gore ba late ditulo tšeo ba tlago go di bea ka tlase ga mohlare gomme re kgopelwa gore re dule moriting.

Ditho tša lapa di tla ka moka gomme di dula dipankeng tša go kokona goba mapokising ao a phethotšwego. Gaešita le bana ba banyenyane ba  bitšwa moo ba bapalago gona ka dibapadišwa tšeo ba itiretšego tšona gore ba tle go theetša. Re bala mangwalo gomme ra kgopela bana bao ba lego nywageng ya go tsena sekolo gore ba bale dikgatišo tša rena tšeo di theilwego Beibeleng. Mo e ka bago motho yo mongwe le yo mongwe o thabela go hwetša dikgatišo tša rena, gomme ba bantši ba re kgopela gore re boe.

Mosegare, re khutša ganyenyane gore re je sangwetši le go nwa dino tše di tonyago pele re boela go bao re ilego ra boledišana le bona pele. Motho wa pele ke Jimmy, mofaladi yo a tšwago Malawi yo a šomago go o mongwe wa meepo ya kgaufsi ya platinum. Re na le dikgwedi tše mmalwa re etela Jimmy. Ka mehla o thabela go re bona, gomme re šetše re feditše nako e ntši re hlahloba Beibele le yena. Jimmy o nyalane le mosadi wa moo wa Motswana gomme ba na le bana ba go kgahliša. Nakong e fetilego ge re be re tlile mo re ile ra se mo hwetše, ka gona re fagahletše go bona gore o bjang.

Ge re lebile legaeng la Jimmy ka koloi, kapejana re kgona go lemoga gore go na le bothata. Serapana sa gagwe seo a bego a se hlokomela ga se sa kgahliša, mabele ao a bego a a lemile a omile, gomme dikgogo tšeo di bego di fata-fata mmung ga di gona. Mojako o notletšwe ka ntle ka ketwane e kgolo. Moagišani o tlela go bona seo se diregago. Re botšiša gore Jimmy a ka ba a le kae. O re botša ditaba tša go nyamiša: Jimmy o hwile, mosadi wa gagwe o boetše ga gabo gomme o sepetše le bana.

Go botšiša kudu go lebelelwa e le go hloka tlhompho, eupša re botšiša dipotšišo tše di swanetšego. O re botša gore: “O be a babja, ke moka a hwa. Go na le malwetši a mantši mehleng ye. Batho ba bantši ba a hwa.” Gaešita le ge a se a bolela selo ka go lebanya, bjalo ka ge ditaba tše bjalo di sa bolelwe gantši, mabitla a mafsa a moo ke bohlatse bjo bo nyamišago bja go rereša ga mantšu a mosadi yo. Re boledišana le yena ka kholofelo ya tsogo ka nakwana, ke moka re nyamile re ya mothong yo a latelago.

Re tsena motseng o mongwe gomme re ya dintlong tšeo di lego ka mafelelong kgaufsi le mmoto o mogolo wa mmu o tšwago ka moepong. Mafelelong a tsela re a fapoga. Mantšu a ngwadilwego gabotse lefsikeng ka serapaneng a re “Go palelwa ke go dira phetho go senya nako; tiego e tswala tahlego.” David, * yo a ngwadilego letlapa leo, o ntšha hlogo ya gagwe yeo e bego e ukametše entšene ya Volkswagen Beetle ya gagwe ya kgale. O a bodulala ge a lebane le letšatši leo le dikelago ke moka o myemyela ge a bona gore ke rena, seetša se dira gore gauta e botse yeo e lego menong a gagwe a ka pele e phadime. O fogohla diatla tša gagwe ge a e-tla go re dumediša.

O goeletša ka gore: “Dumelang, bagwera ba-ka! Le be le le kae?” Re thabela go bona David gape. O kgopela tshwarelo ka ge lehono a ka se kgone go fetša nako e ntšinyana le rena ka gobane o ile a hwetša mošomo ka morago ga ketelo ya rena e fetilego gomme o swanetše go ba moepong ka nako e sa fetšego pelo. Nako ka moka ge re be re boledišana, ga a fetše go myemyela. Ka lethabo o bolela gore: “Nako yela ya ge re be re kopana la mathomo e fetotše bophelo bja-ka! Ruri, ga ke tsebe gore lehono nkabe ke le kae ge nkabe le sa ka la tla fa.”

Re tloga go David re sa thabile. Ge letšatši le thoma go dikela, re retolla koloi re leba gae. Re lebelela molala la mafelelo, ga bjale ga o bonagale gabotse ka ge mahlasedi a letšatši a phadima leroleng, re ipotšiša gore batho ba ka moka ba tla fihlelelwa bjang ka ditaba tše dibotse. Re kwešiša gabotse seo se bolelwago ke mantšu a Jesu a rego: “Ruri, puno ke e kgolo, eupša badiri ga ba nene.”—Luka 10:2.

[Mongwalo wa tlase]

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 17]

Kind permission given by the South African Post Office