Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Dinaledi di Laola Bophelo bja Gago?

Na Dinaledi di Laola Bophelo bja Gago?

Na Dinaledi di Laola Bophelo bja Gago?

BOŠEGONG bjo bo se nago maru le ge go lebelelwa kua kgole moo go se nago mabone, magodimo a bonala a le bjalo ka kobo e ntsho e nago le ditaamane tše dinyenyane tše dikete tšeo di phadimago lefaufaung. Ke fela nywaga-kgolong e meraro le seripa e fetilego moo motho a kgonnego go kwešiša bogolo bja dinaledi le bokgole bja tšona. Re thoma go kwešiša bogolo bja matla a tšona ao a šomago legohleng la rena le le makatšago.

Go tloga mehleng ya pele, batho ba be ba lemoga mosepelo o nepagetšego wa dilo tše di lego legodimong bošego le go feto-fetoga ga madulo a tšona a lefaufaung go ya ka dihla. (Genesi 1:14) Ba bantši ba ile ba bolela mantšu a go swana le a Kgoši Dafida wa Isiraele, yoo nywaga e 3 000 e fetilego a ngwadilego gore: “Xe ke bôna lexodimo lé la xaxo, medirô ya menô ya xaxo, kxwedi le ’naledi tšé, O di beilexo, Ke re motho ké eng, xe O bile O sa mo lebale?”—Psalme 8:3, 4.

Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore re a lemoga goba ga re lemoge, dietša tša legodimong le mosepelo wa tšona di tutuetša bophelo bja rena ka ditsela tše dintši. Letšatši, naledi yeo lefase le e dikologago, e hloma ditsela tša motheo tšeo motho a di dirišago bakeng sa nako—botelele bja letšatši la rena le nywaga. Kgwedi goba ngwedi ke “taetša-mabaka,” goba ke ya “go re botša dihla.” (Psalme 104:19; Contemporary English Version) Dinaledi ke tlhahlo e ka botwago ya basesiši, gaešita le go baetela-lefaufaung ge ba fofiša sefofane sa bona. Ka baka la se, ba bangwe ba ipotšiša ge e ba dinaledi di ka kgona e le ka kgonthe go re direla dilo tše dingwe go feta go fo bea nako le dihla le go godiša tebogo ya rena ya go leboga mediro ya Modimo ya tlholo. Na di ka kgona go bolelela pele ka bokamoso bja rena goba go re lemoša ka dikotsi?

Mathomo le Morero wa Bolepi bja Dinaledi

Mokgwa wa go lebelela dilo tša lefaufaung bakeng sa go bona dipontšho tšeo di ka hlahlago tsela yeo re phelago ka yona mo lefaseng o thomile nageng ya bogologolo ya Mesopotamia, mohlomongwe lekgolong la boraro la nywaga B.C.E. Balepi ba dinaledi ba pele ba be ba hlahloba dilo tša lefaufau ka šedi. Maiteko a bona a go ngwala kamoo dilo tša legodimong di sepelago ka gona, go lokelelanya boemo bja dinaledi, go tšweletša dialmanaka, le go bolelela pele nako yeo ka yona letšatši le tlago go fsifala, ke ona a ilego a dira gore thutamahlale ya bolepi bja dinaledi e thome. Eupša bolepi bja dinaledi ga se feela go hlahloba tutuetšo ya tlhago yeo letšatši le ngwedi di bago le yona tikologong ya rena. Bo gatelela gore lefelo leo letšatši, ngwedi, dipolanete, dinaledi le dihlopha tša dinaledi di lego go lona ga le tutuetše feela ditiragalo tše dikgolo mo lefaseng eupša gape le laola le bophelo bja motho yo mongwe le yo mongwe. Ka ditsela dife?

Batho ba bangwe ba diriša bolepi bja dinaledi e le mokgwa wa go lebelela dilo tša lefaufaung bakeng sa go bona dipontšho le ditemošo tša bokamoso, tšeo bao ba tsebago ka tšona ba ka di dirišago gomme ba holega ka ditsela tše fapa-fapanego. Ba bangwe ba nagana gore bolepi bja dinaledi ge e le gabotse bo bontšha seo re swanetšego go se dira goba bo ka re thuša go rulaganya nako e le gore re e dirišetše mediro e itšego goba go dira dilo tše itšego. Go thwe tsebišo e bjalo e hwetšwa ka go hlahloba tsela yeo dilo tša lefaufaung di emego ka yona le go hlahloba go kopana ga tšona ka bo tšona le go kopana ga tšona le lefase. Go bolelwa gore tutuetšo ya tšona mothong yo a itšego e ithekgile ka tsela yeo dilo tša lefaufaung di bego di eme ka yona nakong ya go tswalwa ga gagwe.

Balepi ba dinaledi ba peleng ba be ba akanya gore lefase le bogareng bja legohle le gore dipolanete le dinaledi di ile tša tlemaganywa molokelokeng wa dilo tša legodimong tša dinkgokolo tšeo di dikologago lefase. Le gona ba be ba nagana gore letšatši le be le sepela lefaufaung le le gare ga dinaledi le dihlopha tša dinaledi tsejaneng e itšego ngwaga le ngwaga. Ba ile ba bitša tsejana yeo ya letšatši gore ke go fsifala ga letšatši gomme ba e aroganya ka dikarolo goba diripana tše 12. Seripa se sengwe le se sengwe se reeletšwe ka sehlopha sa dinaledi tša seripa seo letšatši le fetago go sona. Ke ka baka leo go bilego le maswao a 12 a zodiac. Dikarolo tše, goba “dintlo tša legodimo,” di ile tša lebelelwa e le bodulo bja medimo e itšego. Go ba gona, ge nako e dutše e e-ya, bo-rathutamahlale ba ithutile gore letšatši ga le sepele go dikologa lefase eupša lefase le be le dikologa letšatši. Kutollo yeo e ile ya fediša kgopolo ya gore bolepi bja dinaledi ke thutamahlale.

Go tloga mathomong a bjona kua Mesopotamia, bolepi bja dinaledi bo ile bja phatlalalela mo e ka bago dikarolong ka moka tša lefase gomme bja nwelela mekgweng e fapa-fapanego ya mo e ka bago mehuta ka moka ya batho. Ka morago ga ge Peresia e fentše Babilona, bolepi bja dinaledi bo ile bja phatlalalela Egipita, Gerika le India. Go tloga India, baromiwa ba Buddha ba ile ba ya le bjona Asia Bogare, China, Tibet, Japane le Borwa-bodikela bja Asia. Le ge go sa tsebje gore bo fihlile bjang Maya, batho ba moo ba be ba diriša bolepi bja dinaledi kudu go swana le Bababilona. Seo go thwego ke bolepi bja dinaledi bja mehleng yeno go bonala bo thomile Egipita yeo e bego e bušwa ke Gerika gomme bja ba le tutuetšo e kgolo dithutong tša Bojuda, Bomoseleme le Bojakane.

Setšhaba sa Isiraele le sona se be se tutueditšwe ke bolepi bja dinaledi gaešita le pele se e-ya bothopša Babilona lekgolong la bošupa la nywaga B.C.E. Beibele e re botša ka maiteko ao a ilego a dirwa ke Kgoši Josia yo a botegago a go fediša bathong mokgwa wa go direla “letšatši le kxwedi le dinaledi, le makôkô ka moka a lexodimo” dihlabelo.—2 Dikxoši 23:5.

Mothopo wa Bolepi bja Dinaledi

Bolepi bja dinaledi bo theilwe diphošong tše dikgolo tša tsela yeo legohle le šomago le go rulaganywa ka yona. Ka baka leo, go molaleng gore ga bo tšwe go Modimo. Ka ge dithuto tša bjona tša motheo di se tša thewa therešong, bolepi bja dinaledi ga se mothopo o ka botwago wa go hlalosa bokamoso. Go palelwa ga bjona go bontšhwa gabotse ke ditiragalo tše pedi tše dikgolo historing.

Nakong ya pušo ya Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona, baperisita le balepi ba dinaledi ba be ba sa kgone go hlathollela kgoši toro yeo e e lorilego. Daniele, moporofeta wa Modimo wa therešo, Jehofa, o ile a ba bontšha modu wa bothata ge a re: “Phihlô yeo kxoši a e botšišaxo, ba bohlale, le dinoxê, le ba mangwalô, le mekômê, ba ka se ké ba kxôna xo e botša kxoši. Xo na le Modimo wa lexodimong, Moutolodi wa diphihlô. Yêna ó tsebišitše kxoši Nebukadinetsara tše di tl’o xo tšwêlêla mehleng ye e tl’o xo tla.” (Daniele 2:27, 28) Ee, Daniele o ile a lebelela go Jehofa Modimo, “Moutolodi wa diphihlô”—e sego go letšatši, ngwedi, goba dinaledi—gomme o ile a nea kgoši tlhathollo e nepagetšego.—Daniele 2:36-45.

Bolepi bja dinaledi bjo bo nepagetšego ka mo go feteletšego bja Maya ga se bja šireletša motse wa bona go weng lekgolong la senyane la nywaga C.E. Go palelwa mo ga go bontšhe feela gore bolepi bja dinaledi ke bofora le gore bo palelwa ke go bolelela pele ka go nepa, eupša gape go utolla le morero wa bjona o mogolo: go thibela batho go lebelela go Modimo bakeng sa tsebišo e nepagetšego ka bokamoso.

Le gona, taba ya gore bolepi bja dinaledi bo ithekgile maakeng e re thuša go lemoga mothomi wa bjona. Jesu o boletše ka Diabolo gore: “Ga se a ka a ema a tiile therešong, gobane therešo ga e gona go yena. Ge a bolela maaka o bolela go ya ka tshekamelo ya gagwe, gobane ke moaketši le tatago maaka.” (Johane 8:44) Sathane o itira “morongwa wa seetša,” gomme batemona ba itira “badiredi ba toko.” Ge e le gabotse, ke baaketši bao ba ikemišeditšego go tanya batho mokerong wa bofora. (2 Bakorinthe 11:14, 15) Lentšu la Modimo le pepentšha “modiro o mongwe le o mongwe o matla le dipontšho le dika tša bofora” e le “go šoma ga Sathane.”—2 Bathesalonika 2:9.

Lebaka Leo o Swanetšego go bo Efoga

Bolepi bja dinaledi bo theilwe maakeng gomme bo šišimiša Modimo wa therešo, Jehofa. (Psalme 31:5) Ka baka leo, Beibele e thulana ka go lebanya le bjona le gona e kgothaletša batho go bo phema. Go Doiteronomio 18:10-12, Modimo o hlalosa ka mo go kwagalago gore: “Xo wêna xo se kê xwa hwetšwa . . . e a upaxo ka meupô le boloi. Xo se kê xwa hwetšwa wa malôpô le e a botšišaxo badimo, le xe e le sedupê, le e a nyakaxo selô bahung. Ka xobane ba ba diraxo tše byalo, Morêna ó bôna e le makxapa.”

Ka ge Sathane le batemona e le mothopo wa bolepi bja dinaledi, go tšea karolo go bjona go dira gore motho a be kotsing ya go tutuetšwa ke bona. Bjalo ka ge go diriša dihlare-tagi go ka dira gore motho a laolwe ke barekiši ba tšona, go diriša bolepi bja dinaledi go ka dira gore motho a laolwe ke mofori yo mogolo, Sathane. Mafelelong, bao ba ratago Modimo le therešo ba swanetše go gana bolepi bja dinaledi ka mo go feletšego gomme ba kwe keletšo ya Beibele e rego: “Hlôyang tše mpe, Le ratê tše botse.”—Amosi 5:15.

Bolepi bja dinaledi bo ithekgile ka kganyogo ya batho ya go tseba bokamoso. Na go tseba bokamoso go a kgonega? Ge e ba go le bjalo, bjang? Beibele e re botša gore re ka se kgone go tseba seo se tla re diragalelago gosasa, kgwedi e tlago goba ngwaga o tlago. (Jakobo 4:14) Lega go le bjalo, Beibele e re botša seo se tlago go diragalela batho nakong e tlago. E dira gore re tsebe gore kgaufsinyane Mmušo woo re o rapelelago Thapelong ya Morena o tla tla. (Daniele 2:44; Mateo 6:9, 10) Le gona, e re botša gore tlaišo e tla fela kgaufsinyane gomme e ka se sa re tshwenya gape. (Jesaya 65:17; Kutollo 21:4) Go e na le go rulaganya bophelo bja motho yo mongwe le yo mongwe e sa le pele, Modimo o laletša batho kae le kae go ithuta ka yena le ka seo a tlago go se dira bakeng sa go ba hola. Re tseba bjang? Beibele e hlalosa ka mo go kwagalago gore thato ya Modimo ke gore “mehuta yohle ya batho e phološwe gomme e fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.”—1 Timotheo 2:4.

Magodimo a kgahlišago le dilo tšohle go wona ga se tša beelwa go laola bophelo bja rena. Go e na le moo, di bontšha matla a Jehofa le Bomodimo bja gagwe. (Baroma 1:20) Di ka re thuša go gana maaka le go lebelela go Modimo le Lentšung la gagwe, Beibele, bakeng sa tlhahlo e ka botwago le ya go phela bophelo bjo bo atlegilego. “Bô’ta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.”—Diema 3:5, 6.

[Ntlhakgolo go letlakala 19]

Batho ba Maya ba be ba diriša bolepi bja dinaledi kudu

[Ntlhakgolo go letlakala 20]

“Xo na le Modimo wa lexodimong, Moutolodi wa diphihlô. Yêna ó tsebišitše . . . tše di tl’o xo tšwêlêla mehleng ye e tl’o xo tla”

[Ntlhakgolo go letlakala 20]

Bolepi bja dinaledi bjo bo nepagetšego bja Maya ga se bja šireletša motse wa bona go weng

[Seswantšho go letlakala 19]

El Caracol Observatory, Chichén Itzá, Yucatán, Mexico, 750-900 C.E.

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 19]

Matlakala 18 le 19, go tloga go le letshadi go ya go le letona: Dinaledi: NASA, ESA, and A. Nota (STScI); Mayan calendar: © Lynx/Iconotec com/age fotostock; Mayan astronomer: © Albert J. Copley/age fotostock; Mayan observatory: El Caracol (The Great Conch) (photo), Mayan/Chichen Itza, Yucatan, Mexico/Giraudon/The Bridgeman Art Library