Na re Lebetše Gore Sebe ke Eng?

NYWAGA e sego kae e fetilego, batho ba tsenago kereke ba be ba dula ba e-kwa moruti wa bona a hlabile lešata a rera ka seo se bitšwago “dibe tše šupago tše bolayago”—tumo, bojato, megabaru, bobodu, bogale, mona le boikgantšho. Gantši moruti o be a hlalosa ditla-morago tše bohloko tša sebe gomme a kgothaletša batheetši ba gagwe go itshola. Mongwadi yo mongwe o re: “Gona bjale, melaetša e mentši ya bodumedi ga e sa bolela ka ditla-morago tše bohloko tša sebe eupša e bolela ka ditaba tšeo go thwego ke tša ‘go dira gore ba ikwe gabotse.’”

Bangwadi ba dikuranta ba lemogile se se swanago. Se se latelago ke ditsopolo tše mmalwa tša dikuranta:

▪ “Mehuta ya kgale ya sebe, go itshola le phološo ga di sa tlwaelegile gomme go tlwaelegile dipolelo tša go dira gore batho ba ikwe gabotse tše di oketšago boitlhompho bja bona le boithati.”—Star Beacon, Ashtabula, Ohio.

▪ “Sebe ga se sa lemogwa le go boifša.”—Newsweek.

▪ “Ga re sa botšiša gore ‘Ke’ng seo Modimo a se nyakago go nna,’ eupša go e na le moo re re, ‘Ke’ng seo Modimo a ka ntirelago sona?’”—Chicago Sun-Times.

Batho ba lehono bao ba dumelago tšohle le go kgotlelela tšohle, ba dika-dika go dira dikahlolo tša mabapi le boitshwaro. Go thwe go dira bjalo ga se gwa swanela go ya ka pono ya dipolitiki. Sebe se segolo go bonagala e le go ahlola ditiro tša motho yo mongwe. Ka baka leo, ba bantši ba nagana gore: ‘Seo o se dumelago se ka go šomela, eupša ruri ga se wa swanela go gapeletša batho dikgopolo tša gago. Matšatšing a, batho ba rulaganya maphelo a bona go ya ka ditekanyetšo tše sa swanego. Ga go motho yoo a tsebago seo se swanetšego boitshwarong. Ditekanyetšo tša batho ba bangwe di lokile go fo swana le tša gago.’

Go bea mabaka ka tsela ye go fetotše tlotlontšu ya batho. Lentšu “sebe” ga bjale le dirišwa ka sewelo ditabeng tše dikgolo. Go ba bantši, ke lentšu leo go dirwago metlae ka lona. Ga go sa thwe batho “ba phela ka sebe”; ba fo ba “ba phela gotee.” Ga ba sa “hlotlola”; ba fo ba “ba ratana.” Ga ba sa dira “bosodoma”; ba kgetha go “phela ka tsela e fapanego.”

Ga go pelaelo gore seo batho ba ikemišeditšego go se amogela e le se se “tlwaelegilego” goba gore ke “sebe” se fetogile. Eupša ke ka baka la’ng boemo bja kgopolo bo fetogile? Go diregile’ng ka sebe? Le gona na go na le taba gore pono ya gago ke efe?