Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ruta Bana ba Gago

Batho Bao ba Ngwadilego ka Jesu

Batho Bao ba Ngwadilego ka Jesu

NA O thabela ge re bala ka Jesu?— * Batho ba bangwe ba makatšwa ke go ithuta gore ga go na puku ya Beibele yeo e ngwadilwego ke Jesu. Lega go le bjalo, bangwadi ba seswai ba Beibele ba re botša ditaba tše dintši ka yena. Batho ba ka moka ba phetše mehleng ya Jesu gomme ba re botša seo a se rutilego. Na o ka re botša maina a ba seswai?— Go na le Mateo, Mareka, Luka le Johane. Ba bangwe ba bane ke Petro, Jakobo, Juda le Paulo. O tseba’ng ka bangwadi ba?—

A re thomeng ka go bolela ka bangwadi ba bararo bao ba bego ba le gare ga baapostola ba Jesu ba 12. Na o tseba maina a bona?— Ke Petro, Johane le Mateo. Petro o ngwaletše Bakriste-gotee mangwalo a mabedi. O ba boditše ka dilo tšeo a bego a tseba gore Jesu o di dirile le go di bolela. Bula 2 Petro 1:16-18, gomme o bale o kwe ge Petro a hlalosa kamoo a kwelego Jehofa Modimo a bolela a le legodimong le Jesu.—Mateo 17:5.

Moapostola Johane o ngwadile dipuku tše hlano tša Beibele. O be a dutše kgaufsi le Jesu selalelong sa mafelelo seo barutiwa ba se jelego le Mong wa bona. Johane le yena o be a na le Jesu ge A e-hwa. (Johane 13:23-26; 19:26) Johane o ngwadile e nngwe ya dipego tše nne tša Beibele tša mabapi le bophelo bja Jesu tšeo di bitšwago Diebangedi. Le gona, o ngwadile Kutollo yeo Jesu a mo neilego yona le mangwalo a mararo ka Beibeleng ao a bitšwago ka yena Johane. (Kutollo 1:1) Mongwadi wa boraro wa Beibele yo e bego e le moapostola wa Jesu ke Mateo. E be e kile ya ba molekgetho.

Bangwadi ba bangwe ba babedi ba Beibele ba be ba tseba Jesu ka tsela e kgethegilego. E be e le bana babo ka motswadi o tee, e lego bana ba Josefa le Maria. (Mateo 13:55) Mathomong, e be e se barutiwa ba Jesu. E bile ba be ba nagana gore o hlakane hlogo ka baka la go ruta ga gagwe ka mafolofolo. (Mareka 3:21) Bana babo ba e be e le bomang?— Yo mongwe ke Jakobo. O ngwadile puku ya Beibele ya Jakobo. Yo mongwe ke Judase, yo gape a bitšwago Juda. O ngwadile puku ya Beibele ya Juda.—Juda 1.

Ba bangwe ba babedi bao ba ngwadilego ka bophelo bja Jesu ke Mareka le Luka. Mmago Mareka, e lego Maria, o be a e-na le legae le legolo kua Jerusalema, moo Bakriste ba pele, go akaretša le moapostola Petro, ba bego ba bokana. (Ditiro 12:11, 12) Nywaga pejana, bošegong bja ge Jesu a be a keteka Paseka ya gagwe ya mafelelo le baapostola ba gagwe, Mareka a ka ba a ile a ba šala morago ge ba e-ya Getsemane. Ge Jesu a golegwa, madira a ile a swara Mareka, eupša o ile a tšhaba a hlobotše.—Mareka 14:51, 52.

Luka e be e le ngaka yeo e rutegilego yeo e ilego ya ba morutiwa ka morago ga ge Jesu a hwile. O ile a ithuta bophelo bja Jesu ka kelohloko gomme a ngwala pego e kwagalago le e nepagetšego ka bjona. Ka morago, Luka o ile a ba a sepela le moapostola Paulo gomme a ba a ngwala puku ya Beibele ya Ditiro.—Luka 1:1-3; Ditiro 1:1.

Paulo ke mongwadi wa seswai wa Beibele yo a ngwadilego ka Jesu. O rutilwe ke ramolao yo a tumilego Gamaliele. Ka ge a hlahlilwe le go rutwa ke Bafarisei, Paulo, yo ka nako yeo a bego a bitšwa Saulo, o be a hloile barutiwa ba Jesu gomme a tšea karolo ge ba bolawa. (Ditiro 7:58–8:3; 22:1-5; 26:4, 5) Na o tseba gore Paulo o tsebile bjang therešo ka Jesu?—

Go ba gona, Paulo o be a le tseleng ya go ya Damaseko go yo golega barutiwa ba Jesu ge kapejana a foufatšwa ke seetša se se phadimago sa go tšwa legodimong. O ile a kwa lentšu le botšiša gore: “Saulo, Saulo, o ntlhomaretše’ng?” Go be go bolela Jesu! O ile a botša Paulo gore a tsene Damaseko. Ke moka Jesu o ile a laela morutiwa Ananiase go yo boledišana le Paulo gomme Paulo o ile a fetoga morutiwa wa Jesu. (Ditiro 9:1-18) Paulo o ngwadile dipuku tše 14 tša Beibele, go thoma ka Baroma go fihla ka Baheberu.

Na o šetše o thomile go bala dipuku tša Beibele mabapi le Jesu goba gore motho yo mongwe a go balele tšona?— E nngwe ya dilo tše kaone tše o ka di dirago bophelong bja gago ke go thoma gona bjale ge o sa le yo monyenyane go ithuta seo Beibele e se bolelago ka Jesu.

^ ser. 3 Ge e ba o bala le ngwana, thaladi ke ya go go gopotša gore o khutše gomme o kgothaletše ngwana go ntšha sa mafahleng.