Batho ba Bantši ba Boifa Eng?

“Ga go nyakege gore o be modumedi go nagana gore re lebile mathateng a magolo.”—STEPHEN O’LEARY, YO MONGWE WA BAPROFESARA, YUNIBESITHING YA SOUTHERN CALIFORNIA. *

NA O dumelelana le mantšu a lego ka mo godimo? Lelokelelo le la dihlogo le tla ahla-ahla a mangwe a mabaka ao ka ona batho ba boifago bokamoso. Eupša le tla ba la go bontšha lebaka leo ka lona o ka kgodišegago gore bophelo mo lefaseng bo ka se fele. Go na le lebaka le le kwagalago la go ba le kholofelo, go sa šetšwe ditherešo tše di bulago mahlo tšeo o tlago go bala ka tšona gona bjale.

Go sa dutše go e-na le kgonagalo e kgolo ya ntwa ya nuclear. Ka 2007, Bulletin of the Atomic Scientists e lemošitše ka gore: “Lefase le thomile go lebana le diphetho tše kotsi ga e sa le go tloga ge dipomo tša mathomo tša atom di be di lahlelwa Hiroshima le Nagasaki.” Ke ka baka la’ng batho ba tshwenyegile ka tsela ye? Bulletin e begile gore ka 2007 go be go sa dutše go e-na le dibetša tše 27 000 tša nuclear le gore tše 2 000 tša tšona di be di “loketše go thuthupa ka metsotswana e sego kae.” Ge go be go ka thuthupa gaešita le se tee sa dibetša tšeo, mafelelo e be e tla ba a šiišago!

Na tšhošetšo ya ntwa ya nuclear e ile ya fokotšega ga e sa go tloga ka nako yeo? SIPRI Yearbook 2009 e bolela gore dinaga tše hlano tše nago le palo e kgolo ya dibetša tša nuclear—China, Fora, Russia, United Kingdom le United States—ka moka di “diriša tshepedišo ya tšona ya dibetša tše mpsha tša nuclear goba di file tsebišo ya gore di tlo dira bjalo.” * * Eupša yona puku yeo e bolela gore dinaga tšeo ga se tšona feela tšeo di nago le dibetša tša nuclear. Banyakišiši ba akanyetša gore India, Pakistan le Isiraele di na le dipomo tša nuclear tše 60 go ya go tše 80. Ba bile ba bolela gore lefaseng ka bophara ga bjale go dirišwa palo-moka ya dibetša tša nuclear tše 8 392 le gore di loketše go thuthupa!

Go fetoga ga boemo bja leratadima go ka baka kotsi. Bulletin of the Atomic Scientists yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo e bolela gore: “Dikotsi tšeo di tšweletšwago ke go fetoga ga boemo bja leratadima ke tše šiišago go swana le tšeo di  tšweletšwago ke dibetša tša nuclear.” Bo-rathutamahlale ba hlomphegago, ba bjalo ka Stephen Hawking, moprofesara yo a rotšego modiro wa Yunibesithing ya Cambridge, le Mohlomphegi Martin Rees, Hlogo ya Trinity College ya Yunibesithing ya Cambridge, le bona ba bolela ditemošo tše swanago le tšeo. Ba bona eka go dirišwa gampe ga thekinolotši gotee le diphetogo tša tikologo tšeo di dirwago ke batho di ka fetoša bophelo lefaseng ka tsela e ka se lokišegego goba ya fediša bophelo ka mo go feletšego.

Dipolelelo-pele tša phedišo di tshwenya batho ba dimilione. Ge o ka tlanya polelwana e rego “bofelo bja lefase” le ngwaga wa “2012” lenaneong le le tlwaelegilego la go dira nyakišišo la inthanete, o tla utolla dikakanyetšo tše dintši kudu tša mabapi le bofelo bjo bo tlago ngwageng woo. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Almanaka ya bogologolo ya Maya, yeo e tsebjago e le “the Long Count,” e baleletšwe go tlo fela ka ngwaga wa 2012. Ba bantši ba tšhoga gore se ka tsela e itšego se ka ba se bontšha bofelo bja bophelo ka moka bjalo ka ge re tseba.

Batho ba bantši ba bodumedi ba dumela gore Beibele e ruta gore polanete ye e tla fedišwa. Ba dumela gore badumedi ka moka ba botegago ba tla tšewa ba išwa legodimong, mola batho ba bangwe ka moka ba lefase ba tla tlogelwa gore ba tlaišege lefaseng leo le se nago taolo goba ba lahlelwa diheleng.

Ge e le gabotse, na Beibele e bolela gore polanete ye ya rena e tla fedišwa ka mo go feletšego? Moapostola Johane o lemošitše ka gore: “Le se ke la dumela polelo e nngwe le e nngwe e buduletšwego, eupša lekang dipolelo tše di buduletšwego gore le bone ge e ba di e-tšwa go Modimo.” (1 Johane 4:1) Go e na le go fo dumela seo ba bangwe ba se bolelago, o re’ng o sa bule Beibele ya gago gomme o bone ka bowena seo e se bolelago ka bofelo bja lefase? Seo e se rutago se ka go makatša.

[Mengwalo ya tlase]

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 4]

Mushroom cloud: U.S. National Archives photo; hurricane photos: WHO/League of Red Cross and U.S. National Archives photo