Bophelo le Mehla ya Bakriste ba Lekgolong la Pele la Nywaga

Go ya Karolong ya Kgole Kudu ya Lefase

“A tloga le Baranaba ba ya Derebe. Eitše ge ba boletše ditaba tše dibotse motseng woo le go dira barutiwa ba bantši, ba boela Lisitara le Ikonia le Antiokia.”—DITIRO 14:20, 21.

MOSEPEDI o hema moya o fodilego wa mesong. O rwala diramphašane tša gagwe tše di hlagetšego. O sa swanelwa ke go fetša letšatši le lengwe gape a sepela.

O sepela a bonegetšwe ke letšatši la mesong, o latela tsejana yeo e phatšago serapa sa merara, le tšhemo ya mehlware gomme o phara morotoga. Ge a le tseleng, o gahlana le basepedi ba bangwe—balemi ba yago mašemong a bona, babapatši ba gapago diphoofolo tša bona tšeo di rwelego merwalo e mentši gotee le barapedi bao ba lebilego Jerusalema. Mosepedi le bao a sepelago le bona ba bolela le motho yo mongwe le yo mongwe yoo ba kopanago le yena. Pakane ya bona ke efe? Go phethagatša taelo ya Jesu ya gore e be dihlatse tša gagwe “go fihla karolong ya kgole ya lefase.”—Ditiro 1:8.

Mosepedi yo e ka ba moapostola Paulo goba Baranaba goba yo mongwe wa baromiwa ba sebete ba lekgolong la pele la nywaga. (Ditiro 14:19-26; 15:22) E be e le batho ba matla, le ba ikemišeditšego. Go tšea leeto go be go le thata. Ge a hlalosa diteko tše a lebeletšanego le tšona ge a be a le ka lewatleng, moapostola  Paulo o ngwadile gore: “[Ke ile] ka robegelwa ke lesela-watle ka makga a mararo, ka fetša bošego le mosegare ke le bodibeng.” Go sepela nageng le gona go be go se bonolo. Paulo o itše gantši o be a kopana le ‘dikotsi tša dinoka’ le ‘dikotsi tša bahlakodi ba ditseleng.’—2 Bakorinthe 11:25-27.

Go tšea leeto le baromiwa bao go ka ba go be go le bjang? O be o ka tšea leeto la botelele bjo bokaaka’ng ka letšatši? Ke’ng seo o bego o tla sepela o se swere, gona o be o tla dula kae ge o le leetong?

Go Tšea Leeto Nageng Lekgolong la pele la nywaga, Baroma ba be ba agile tshepedišo e kgolo ya ditsela yeo e bego e kopanya ditoropo tše kgolo tša mmušo wa Roma. Ditsela tšeo di be di hlamilwe ka šedi e bile di agilwe gabotse. Tše dintši tša tšona e be e le tša bophara bja dimithara tše 4,5 di adilwe mafsika, di ageleditšwe mabotwana ka thoko e bile di e-na le matlapa a go bontšha bokgole. Ditseleng tše bjalo, moromiwa yo bjalo ka Paulo o be a ka sepela dikhilomithara tše e ka bago tše 32 ka letšatši.

Lega go le bjalo, ditsela tše dintši kua Palestina di be di le kotsi, di e-na le ditšhila e bile di le molaleng le ka melapong gomme di se tša agelwa legora. Mosepedi a ka kopana le dibata, goba bahlakodi; ge e le gabotse, ditsela di be di ka tswalelwa ka mo go feletšego.

Mosepedi o be a ka swanelwa ke go swara eng? Tše dingwe tša dilo tše bohlokwa e be e le lepara la go itšhireletša (1), legogwa (2), sekhwama sa tšhelete (3), diramphašana tše dingwe (4), mokotlana wa dijo (5), diaparo tše dingwe (6), emere ya go phuthwa ya letlalo bakeng sa go ga meetse ka sedibeng ge a le tseleng (7), lepotlelo la meetse (8), gotee le mokotla o mogolo wa letlalo bakeng sa dilo tša motho ka noši (9).

Baromiwa ka ntle le pelaelo ba be ba tla kopana le babapatši ba basepedi, bao ba bego ba iša diphahlo mebarakeng. Babapatši bao ba be ba ithekgile ka dipokolo tša bona tšeo di bego di ka se kgopše. Go be go se phoofolo e nngwe yeo e di phalago ka go phara merotoga le go sepela ditseleng tša matlapa. Go begwa gore pokolo e matla yeo e rwelego morwalo o mogolo e be e ka sepela dikhilomithara tše 80 ka letšatši. Dikarikana di be di nanya, di sepela feela dikhilomithara tše 8 go ya go tše 20. Eupša dipholo di be di ka rwala morwalo o boima kudu gomme e be e le tše swanetšego bakeng sa maeto a manyenyane. Mosepedi a ka feta molokoloko wa dikamela goba wa dipokolo —diphoofolo tše dintši kudu tše di rwelego merwalo e tšwago lefaseng ka bophara. Mosepediši wa mangwalo o be a ka feta ka lebelo a nametše pere; o tla ba a rwele mangwalo le ditaelo tša ka mošate a di iša posong ya mmušo ya ka ntle ga motse.

Bošego, basepedi ba be ba robala ka thoko ga tsela ka ditenteng tšeo ba di tsemilego ka lebelo. Ba bangwe ba ka dula e le sehlopha, ka go aga legora leo le nago le diphapoši tša go hloka fenitšhara. Mafelo a a ditšhila le a sa kgahlišego a be a sa nee tšhireletšo e kaalo go boemo bja leratadima le bahlakoding. Nako le nako ge go be go kgonega, baromiwa ba basepedi ba ka ba ba be ba dula magaeng a malapa goba a badumedi-gotee.—Ditiro 17:7; Baroma 12:13.

Maeto a ka Mawatleng Diketswana di be di sepediša diphahlo le batho go bapa le lebopo la lewatle le go phatša Lewatle la Galilea. (Johane 6:1, 2, 16, 17, 22-24) Dikepe tše dintši tše dikgolo di be di phatša lewatle la Mediterranean, di rwele merwalo di e iša le go e lata maemakepeng. Dikepe tše di be di iša dijo Roma e bile di sepediša baemedi ba mmušo le poso go ya maemakepeng a fapa-fapanego.

Basesiši ba be ba sesa go ya kamoo ba bonago ka gona—ba diriša dipakane mosegare gomme ba diriša dinaledi bošego. Ka baka leo, go eta ka sekepe go be go šireletšegile feela go tloga kgweding ya May go fihla bogareng bja kgwedi ya September ge boemo bja leratadima gantši bo okobetše. Dikepe di be di robega gantši.—Ditiro 27:39-44; 2 Bakorinthe 11:25.

Batho ba be ba sa kgethe go sepela ka sekepe ka gobane go be go le bose go feta go sepela nageng. Boiketlo bja banamedi ka dikepeng tša merwalo, tšeo e lego dinamelwa feela tša ka lewatleng, bo be bo sa etišwe pele. Basepedi ba be ba phela le go robala lebatong la sekepe go sa šetšwe gore boemo bja leratadima bo bjang. Sekgoba seo se omilego sa lebato la sekepe se be se tlatšwa ka merwalo e bohlokwa. Banamedi ba be ba e-ja dijo tšeo ba itletšego le tšona. Ba be ba fiwa feela meetse a go nwa. Ka dinako tše dingwe, boemo bja leratadima bo be bo tloga bo sa tsepame. Madimo a matla le lewatle le le galefilego di be di dira gore motho a tlaba-tlabje ke dibete, gantši ka matšatši a mantši.

Go sa šetšwe mathata a leeto la nageng le la ka lewatleng, baromiwa ba bjalo ka Paulo ba ile ba phatlalatša ‘ditaba tše dibotse tša mmušo’ kudu lefaseng leo le bego le tsebja mehleng yeo. (Mateo 24:14) Nywaga e 30 feela ka morago ga gore Jesu a botše barutiwa ba gagwe gore ba nee bohlatse ka yena, Paulo o be a ka ngwala gore ditaba tše dibotse di be di boletšwe “tlholong yohle yeo e lego tlase ga legodimo.”—Bakolose 1:23.