Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka la Eng ba Ile ba Gana Mesia?

Ke ka Baka la Eng ba Ile ba Gana Mesia?

Ke ka Baka la Eng ba Ile ba Gana Mesia?

GE JESU a be a le lefaseng, mašaba a ile a kgahlwa ke dilo tšeo a bego a di bolela le go tlabja ke mehlolo yeo a bego a e dira. Ka baka la seo, ba bantši ba ile “ba dumela go yena” gomme ba mo amogela bjalo ka Mesia, goba Kriste, yo go boletšwego ka yena e sa le pele. Ba ile ba bea mabaka ka gore: “Ge Kriste a fihla, a ka se dire dipontšho tše dintši go feta tšeo motho yo a di dirilego, na o tla di dira?”—Johane 7:31.

Go sa šetšwe bohlatse bjo bogolo bja gore Jesu ke Mesia, bontši bja batho bao ba bonego le go kwa Jesu ga se ba ka ba fetoga badumedi. Ka manyami, gaešita le ba bangwe bao ba bego ba dumela mathomong ba ile ba hlanoga ka morago. Ke ka baka la’ng ba bantši ba ile ba gana Jesu bjalo ka Mesia go sa šetšwe bohlatse bjo matla? Anke re hlahlobeng mabaka gomme ge re dutše re dira bjalo, o ipotšiše gore: ‘Na nka ba kotsing ya go dira phošo e swanago lehono?’

Ditebelelo tše di sa Diregego

Ge Jesu a be a belegwa, Bajuda ba bantši ba be ba letetše go tšwelela ga Mesia. Ge Jesu a be a tlišwa tempeleng e le lesea, o ile a gahlanetšwa ke bao ba bego ba “letetše tlhakodišo ya Jerusalema” ka Mesia yo a holofeditšwego. (Luka 2:38) Ka morago, ba bantši bao ba bonego mediro ya Johane Mokolobetši ba ile ba ipotšiša gore: “Na mohlomongwe ke yena Kriste?” (Luka 3:15) Lega go le bjalo, ke’ng seo Bajuda ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba letetše gore Mesia a se dire?

Kgopolo e tlwaelegilego gare ga Bajuda ba mehleng yeo e be e le ya gore Mesia o be a tla tla gomme a ba lokolla jokong e gatelelago ya Baroma le go tsošološa mmušo wa Isiraele wa lefaseng. Pele Jesu a thoma bodiredi bja gagwe, baetapele ba bantši ba bodumedi ba nago le tutuetšo e kgolo ba ile ba tšwelela gomme ba hlohleletša gore go lwantšhwe mmušo wa bopolitiki woo o bego o šetše o le gona. Seo banna ba ba se dirilego se ka ba se ile sa tutueletša ditebelelo tša batho ka Mesia.

Jesu o be a fapana ka mo go feletšego le bo-Mesia bja maaka. Ga se a ka a kgothaletša bošoro eupša o rutile batheetši ba gagwe go rata manaba a bona le go ikokobeletša bolaodi. (Mateo 5:41-44) O ile a gana maiteko a batho a go mo dira kgoši. Go e-na le moo, o rutile gore mmušo wa gagwe “ga se karolo ya lefase.” (Johane 6:15; 18:36) Lega go le bjalo, dikgopolo tše di kgomaretšwego mabapi le Mesia di bile le tutuetšo e matla bathong.

Johane Mokolobetši o bone le go kwa ka boyena bohlatse bja mohlolo bjo bo utollago gore Jesu e le Morwa wa Modimo. Lega go le bjalo, ge Johane a be a le kgolegong, o ile a roma barutiwa ba gagwe gore ba botšiše Jesu gore: “Na ke wena Yo a Tlago, goba na re swanetše go letela yo mongwe?” (Mateo 11:3) Mohlomongwe Johane o be a ipotšiša gore na Jesu ka kgonthe e be e le Mohlakodiši yo a holofeditšwego, yo a tlago go phethagatša ditebelelo tša Bajuda.

Baapostola ba Jesu ba be ba thatafalelwa ke go kwešiša gore o be a tla bolawa gomme ka morago a tsošwa. Lebakeng le lengwe ge Jesu a be a hlalosa gore go be go nyakega gore Mesia a tlaišwe le go hwa, Petro o ile a “mo iša ka thoko a thoma go mo kgalemela.” (Mareka 8:31, 32) Petro o be a se a hlwa a kwešiša gore lehu la Jesu le be le sepedišana bjang le karolo ya gagwe bjalo ka Mesia.

Nakong ya ge a be a tsena Jerusalema pejana ga Pentekoste ya 33 C.E., Jesu o ile a amogelwa ke mašaba ka mafolofolo a mo tumiša bjalo ka Kgoši. (Johane 12:12, 13) Ruri boemo bjo bo ile bja fetoga ka bjako! Lebakeng la beke, Jesu o ile a golegwa le go bolawa. Ka morago ga lehu la Jesu, barutiwa ba gagwe ba babedi ba ile ba lla ka gore: “Re be re holofetše gore motho yo ke yena yo a bego a tlo hlakodiša Isiraele.” (Luka 24:21) Kgopolo ya gore Mesia o be a tla tsošološa mmušo wa lefaseng e be e sa dutše e le gona ge Jesu yo a tsošitšwego a be a bonagala go barutiwa ba gagwe. Ba ile ba mmotšiša gore: “Morena, na o tsošološa mmušo wa Isiraele mo nakong ye?” Ge e le gabotse, ditebelelo tše di fošagetšego mabapi le Mesia di be di sa dutše di tsemile medu dipelong le menaganong ya batheetši ba Jesu.—Ditiro 1:6.

Ka morago ga gore Jesu a rotogele legodimong le go tšholla moya o mokgethwa, barutiwa ba gagwe ba ile ba kwešiša ka botlalo gore Mesia o be a tla buša e le Kgoši ya legodimong. (Ditiro 2:1-4, 32-36) Moapostola Petro le Johane ba ile ba bolela ka tsogo ya Jesu ka sebete gomme ba nea bohlatse bja go thekgwa ke Modimo ka gore ba dire mehlolo. (Ditiro 3:1-9, 13-15) Ba dikete kua Jerusalema ba ile ba arabela gomme ya ba badumedi. Se, ge e le gabotse, ga se sa kgahla baetapele ba Bajuda. Bjalo ka ge ba ile ba ganetša Jesu, ga bjale ba be ba ganetša baapostola le barutiwa ba gagwe. Ke ka baka la’ng baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba ile ba ganetša Jesu o šoro gakaakaa?

O Ile a Ganwa ke Baetapele ba Bodumedi

Nakong ya ge Jesu a be a le lefaseng, dikgopolo le ditirelo tša bodumedi tša Bajuda di be di šetše di fapogile kudu go seo se rutwago ka Mangwalong a buduletšwego. Baetapele ba bodumedi ba mehleng yeo—Basadutsei, Bafarisei le Bamangwalo—ba be ba godiša ditlwaelo tše di hlamilwego ke batho, ba di etiša pele ga lentšu la Modimo leo le ngwadilwego. Nako le nako ba be ba latofatša Jesu ka gore o be a roba Molao ka gobane o be a fodiša ka mohlolo ka Sabatha. Jesu o ile a hlohla matla a bona a bolaodi le boipolelo bja bona bja gore ba be ba e-na le boemo bjo bobotse pele ga Modimo ka go pepentšha dithuto tša bona tšeo e sego tša Mangwalo. Ka mo fapanego, Jesu o be a e-tšwa lapeng la tlasana gomme a se a tsena dikolo tša bona tša bodumedi. Ga go makatše gore banna ba ba go ikgantšha ba ile ba thatafalelwa ke go amogela Jesu bjalo ka Mesia! Ba ile ba befedišwa ke mantšu ao moo ba ilego ba “lakana [Jesu] gore ba mmolaye.”—Mateo 12:1-8, 14; 15:1-9.

Lega go le bjalo, ke bjang baetapele ba bodumedi ba bego ba ka hlalosa bokgoni bja Jesu bja go dira mehlolo? Ga se ba gana gore mehlolo e diregile. Go e-na le moo, ba ile ba rogaka le go leka go dira gore batho ba se dumele go Jesu ka go bolela gore matla a gagwe a tšwa go Sathane, ka gore: “Motho yo ga a leleke batemona ge e se ka Beletsebubu, mmuši wa batemona.”—Mateo 12:24.

Go be go e-na le lebaka le lengwe le le tseneletšego la go gana ga bona go amogela Jesu bjalo ka Mesia. Ka morago ga gore Jesu a tsoše Latsaro, baetapele ba fapa-fapanego ba dihlopha tša bodumedi ba ile ba kgobokana gomme ba re: “Re tla dira’ng, gobane motho yo o dira dipontšho tše dintši? Ge e ba re mo tlogela ka tsela ye, ka moka ba tla dumela go yena gomme Baroma ba tla tla ba tšea lefelo la rena le setšhaba sa rena.” Ka ge ba be ba boifa go lahlegelwa ke matla le maemo a bona, baetapele ba bodumedi ba ile ba lakana go bolaya Jesu le Latsaro!—Johane 11:45-53; 12:9-11.

Kgethollo le Tlaišego go Tšwa Setšhabeng

Boemo bja kgopolo bja baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba lekgolong la pele la nywaga bo dirile gore batho ba hloye yo mongwe le yo mongwe yo a amogelago Jesu bjalo ka Mesia. Ka go ikgantšha ka maemo a bona a phagamego, ba ile ba nyatša yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go Jesu, ka gore: “Ga go le o tee wa babuši goba wa Bafarisei yo a dumelago go yena, na o gona?” (Johane 7:13, 48) Baetapele ba bangwe ba Bajuda, ba bjalo ka Nikodemo le Josefa wa Arimathea, ba ile ba fetoga barutiwa ba Jesu, eupša ba ile ba uta tumelo ya bona ka baka la poifo. (Johane 3:1, 2; 12:42; 19:38, 39) Baetapele ba bodumedi ba ile ba kwana ka gore: “Ge e ba motho le ge e le ofe a ka mmolela [Jesu] gore ke Kriste, o swanetše go lelekwa sinagogeng.” (Johane 9:22) Motho yo bjalo o be a ka phengwa le go nyatšwa e bile a tšewa e le molahlwa.

Go ganetšwa ga baapostola le barutiwa ba Jesu go ile gwa feleletša ka go tsoša tlaišo e šoro. Baapostola ba ile ba tlaišwa ke Sanhedrine, kgoro-kgolo ya tsheko ya Bajuda, ka baka la go bolela ga bona ka sebete. (Ditiro 5:40) Baganetši ba ile ba latofatša morutiwa Stefano ka ditatofatšo tša maaka ka gore ke morogaki. O ile a ahlolwa ke Sanhedrine gomme ba mo foša ka mafsika go fihlela a e-hwa. Ke moka, “gwa tsoga tlaišo e kgolo phuthegong yeo e bego e le Jerusalema; bohle ka ntle le baapostola ba ile ba gašanywa le dilete tša Judea le Samaria.” (Ditiro 6:8-14; 7:54–8:1) Saulo, yoo ka morago a ilego a fetoga Moapostola Paulo, o ile a tšea karolo lesolong la tlaišo la molao leo le bego le thekgwa ke moperisita yo a phagamego le “pitšo ka moka ya bagolo.”—Ditiro 9:1, 2; 22:4, 5.

Gaešita le ka tlase ga maemo ao a thata, Bokriste bo ile bja ata ka lebelo le nywageng ya ka morago ga lehu la Jesu. Lega go le bjalo, gaešita le ge ba dikete ba ile ba fetoga badumedi, Bakriste ba be ba dutše e le ba banyenyane ka palo kua Palestina ya lekgolong la pele la nywaga. Go ipolela phatlalatša gore o molatedi wa Kriste go be go bolela go ipea kotsing ya go se amogelwe le go tlaišwa.

Ithute go Bao ba Gannego Jesu

Bjalo ka ge re bone, dikgopolo tše fošagetšego, kgatelelo ya setšhaba le tlaišo di thibetše ba bantši lekgolong la pele la nywaga go dumela go Jesu. Lehono, dikgopolo tše fošagetšego mabapi le Jesu le dithuto tša gagwe di ka ba le mafelelo a swanago. Ka mohlala, ba bantši ba rutilwe gore Mmušo wa Modimo o ka dipelong tša bona goba o tla thewa ka maiteko a batho. Ba bangwe ba tutueleditšwe go lebelela go thutamahlale goba thekinolotši bakeng sa tharollo ya mathata a batho, ka go realo ba fediša go nyakega ga go bontšha tumelo go Mesia. Baswaya-diphošo ba mehleng yeno ba bolela gore ditiragalo tša bodiredi bja Jesu tšeo di ngwadilwego ka Beibeleng ga se ditherešo tša histori; ka go realo banna ba ba dira gore batho ba se dumele go Jesu bjalo ka Mesia.

Dikgopolo le dithuto tše bjalo di dirile gore ba bantši ba gakantšhwe ke karolo yeo e phethwago ke Mesia goba ba se bone bohlokwa bja go naganišiša ka yona. Lega go le bjalo, go bao ba ratago go hlahloba bohlatse, go na le ditherešo tše dintši lehono tšeo di hlatselago gore Jesu ke Mesia go feta tšeo di bego di le gona lekgolong la pele la nywaga. Re na le Mangwalo ka moka a Seheberu ao a huperego diporofeto tše dintši mabapi le seo Mesia a bego a tla se dira le pego ya Diebangedi tše nne tša Beibele tšeo di lego mabapi le seo Jesu a se dirilego e le go phethagatša diporofeto tšeo. *

Ga re hloke bohlatse bakeng sa go dira phetho e kwagalago mabapi le taba ye. Ke mo go akgofilego gore re dire phetho yeo. Ka baka la’ng? Ka gobane Beibele e utolla gore bjalo ka Kgoši e lego Mesia ya Mmušo wa Modimo, Jesu o tla gata mogato kapejana ka go fediša bohle bao ba senyago lefase le go tliša pušo e lokilego yeo e tlago go dumelela balata ba yona ba botegago go phela ka mo go sa felego lefaseng la Paradeise. (Daniele 2:44; Kutollo 11:15, 18; 21:3-5) O ka ba le bokamoso bjo bjo bo kgahlišago ge e-ba o dira boiteko bja go ithuta ka Jesu le go bontšha tumelo go yena gona bjale. Tšeela godimo mantšu a Jesu a rego: “Gobane Modimo o ratile lefase kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.”—Johane 3:16.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 22 Bona tšhate e rego “Diporofeto Mabapi le Mesia” go letlakala 200 la puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Ntlhakgolo go letlakala 20]

Na o be o tla lemoga Mesia ge nkabe o phetše mehleng ya Jesu?

[Seswantšho go letlakala 21]

O se ke wa dumelela dikgopolo tše fošagetšego di go thibela go ithuta therešo ka Jesu