Na o be o Tseba?

Maina ao a lego ditempeng tša bogologolo tša letsopa a tswalana bjang le maina ao go bolelwago ka ona ka Beibeleng?

▪ Mehleng ya bogologolo, bao ba bego ba šoma ka mangwalo a molao ba be ba a phutha le go a bofa ka thapo ke moka ba bea lekwate la letsopa la go thapa lehutong gomme ba le kiba ka setempe. Ba be ba diriša ditempe go saena, go nea bohlatse le go tiišetša mangwalo.

Ka dinako tše dingwe go be go dirwa ditempe tša dipalamonwana gomme di tšewa e le dilo tše bohlokwa. (Genesi 38:18; Esitere 8:8; Jeremia 32:44) Gantši, setempe se be se ena le leina la mong wa sona, sereto sa gagwe sa molao le leina la tatagwe.

Banyakišiši ba hweditše maswao a makgolo a ditempe tša bogologolo ao a bitšwago ditempe tša letsopa. A mangwe a na le maina a batho bao go bolelwago ka bona ka Beibeleng. Ka mohlala, baepi ba marope ba hweditše maswao ao a kibilwego ka tšeo go dumelwago gore ke ditempe tša dikgoši tše pedi tša Juda. Mongwalo o mongwe o balega ka gore: “Ke ya Ahasi [morwa wa] Yehotam [Jothama], Kgoši ya Juda.” Mengwalo e mengwe e balega ka gore: “Ke ya Hesekia [morwa wa] Ahasi, Kgoši ya Juda.” (2 Dikgoši 16:1, 20) Ahasi le Hesekia ba bušitše lekgolong la seswai la nywaga B.C.E.

Diithuti di hlahlobile maswao a mangwe a mantši ao a kibilwego ka ditempe ao go dumelwago gore e be e le a batho ba bangwe bao go bolelwago ka bona ka Beibeleng. Gare ga bona go na le batho bao go bolelwago ka bona ka mangwalong a Jeremia, ba bjalo ka Baruke (mongwaledi wa Jeremia), Gemaria (“morwa wa Shafane”), Jerahamiele (“morwa wa kgoši”), Jukale (“morwa wa Shelemia”) le Seraya (morwarrago Baruke).—Jeremia 32:12; 36:4, 10, 26; 38:1; 51:59.

Dinako tše di fapafapanego tša letšatši di hlaloswa bjang ka Beibeleng?

▪ Mangwalo a Seheberu a diriša mantšu a bjalo ka “mesong,” “mosegare,” “mosegare wa sekgalela” le “mantšiboa.” (Genesi 24:​11; Doiteronomio 28:​29; 1 Dikgoši 18:​26) Baheberu ba be ba arogantše bošego ka diripa tše tharo tša diiri tše nne eupša ka morago ba amogela mokgwa wa Bagerika le Baroma wa go arola bošego ka diripa tše nne. Go bonagala Jesu a ile a diriša mokgwa wo wa mafelelo wa go arola nako ge a be a re: “Dulang le phakgame gobane ga le tsebe nako yeo Mong wa ntlo a tlago ka yona, e ka ba mantšiboa goba bošegogare goba ge dikgogo di lla goba e sa le bosasa.” (Mareka 13:​35) Nako ya “mantšiboa” e be e thoma ge letšatši le sobela go fihla ka iri ya senyane bošego. E latelago e be e fela bošegogare, gomme ya boraro, ya “ge dikgogo di lla,” e be e fihla ka iri ya boraro mesong. Ya mafelelo, ya ge e sa le bosasa, e be e fihla ge letšatši le hlaba. E be e le “lebakeng la tlhapetšo ya bone ya bošego” ge Jesu a be a sepela godimo ga meetse a lewatle la Galilea.​—⁠Mateo 14:​23-⁠26.

Ka Mangwalong a Bakriste a Segerika, lentšu “iri” le šupa go tee-lesomepeding ya nako ya mosegare ge e balwa go tloga ge letšatši le hlaba go fihlela ge le sobela. (Johane 11:⁠9) Ka ge nako ya go hlaba le go sobela ga letšatši kua Isiraeleng e be e fapana go ya ka dihla, gantši go be go bolelwa ka nako yeo e batametšego tiragalo, go swana le ge ba re “mo e ka bago ka iri ya botshelela.”​—⁠Ditiro 10:⁠9.

[Seswantšho go letlakala 15]

Ditempe tša letsopa tšeo di nago le maina a Hesekia le Ahasi (ka pele) mohlomongwe le la Baruke (ka morago)

[Methopo]

Back: Courtesy of Israel Museum, Jerusalem

Front: www.BibleLandPictures.com/Alamy

[Seswantšho go letlakala 15]

Sešupanako se se šomago ka letšatši, mehleng ya mmušo wa Roma (27 B.C.E.–476 C.E.)

[Mothopo]

© Gerard Degeorge/The Bridgeman Art Library International