Lengwalo le le Tšwago Congo (Kinshasa)

Moriting wa Thaba ya Mollo

GE LETŠATŠI le hlaba motseng wa Goma, leratadima le ba le mmala o mopinki le wa namune. Ke mo go kgahlišago go bona thaba ya Nyiragongo letšatši le letšatši, e lego e nngwe ya dithabamollo tše dikgolo lefaseng. Leru leo le sa kgaotšego la muši le tupa go tšwa molomong wa thabamollo. Bošego muši o fetoga o mohwibidu, go bonagatša leraga le le lego molomong wa thabamollo.

Ka Seswahili, thaba ye e bitšwa Mulima ya Moto—Thaba ya Mollo. Go thuthupa mo gogolo ga mafelelo ga Nyiragongo go diregile ka 2002. Bontši bja baagišani le bagwera ba rena mo Goma ba lahlegetšwe ke dilo ka moka. Metseng e mengwe ya kgauswi yeo nna le monna wa ka re dirago boboledi go yona, re sepela godimo ga leswika la makgwakgwa leo le bakilwego ke leraga la thabamollo, gomme ke ipotšiša gore go sepela godimo ga ngwedi go be go tla ba bjang. Batho ba fapane kudu le leraga le le le tiilego la thabamollo. Ba tletše bophelo, ba na le dipelo tše boleta le tšeo di amogelago ditaba tše dibotse tšeo re ba botšago tšona. Se se dira gore go hlankela moriting wa Thaba ya Mollo e be phihlelo e thabišago e le ruri.

Ka Mokibelo mesong, ke ile ka tsoga ke ena le mafolofolo. Nna le monna wa ka, re ena le bagwera ba rena bao ba re etetšego le baromiwagotee, re tla fetša letšatši re dira boboledi dikampeng tša bafaladi kua Mugunga, mo e ka bago ka ntlenyana ga toropo go ya ka bodikela. Ba bantši mo ba tšhabile ditlhaselo metseng ya gabo bona.

Re tlatša lori ka dikgatišo tša Beibele tša Sefora, Sekiswahili le Sekinyarwanda. Ke moka re a tloga. Ge re dutše re sepela Tseleng ya Sake e nago le mekotikoti, motse o thoma go ba le bophelo. Masogana a šetše a kgorometša di-chukudu tša wona tšeo di rwelego kudu (dithuthuthu tša mapolanka tšeo ba itiretšego tšona bakeng sa go rwala merwalo). Basadi ba apere dikhethe tša mebalabala tša mašela a tatetšwago ba sepela ba iketlile ka thoko ga tsela ba rwele merwalo e megolo dihlogong tša bona. Dithekisi tša dithuthuthu di swaregile ka go iša batho mošomong le mmarakeng. Naga e na le dintlo tša mapolanka tšeo di aroganego tša mmala o motsotho le boso tšeo di kgabišitšwego ka mmala o motalalerata.

Re fihla Holong ya Mmušo ya Ndosho e le gore re kopane le Dihlatse gotee le rena tša Jehofa tšeo di tlago go re tlatša go dira boboledi kampeng. Ke kgomega kudu ge ke bona bana, bahlologadi, ditšhiwana gotee le bao ba fokolago mmeleng. Ba bantši ba bona ba ile ba lebeletšana le tlaišego e šoro eupša ba kaonefaditše maphelo a bona ka go kgetha go latela melao ya motheo ya Beibele. Kholofelo ya Beibele e tuka ka dipelong tša bona gomme ba fagahletše go e botša ba bangwe. Re le batho ba 130, re tšwa ka dipese tše nyenyane tše hlano le ka lori ka morago ga seboka se sekopana  sa go re nea ditšhišinyo mabapi le ditemana tša Beibele tšeo di ka kgothatšago batho bao re tlago go kopana le bona.

Re fihla kampeng mo e ka bago ka morago ga metsotso e 30. Go hlomilwe ditente tše makgolokgolo godimo ga leraga le le tiilego la thabamollo. Bogareng bja kampa go beilwe molokoloko wa dintlwana tša boithomelo tša batho bohle tše rulagantšwego gabotse le mafelo a go hlatswetša diaparo. Batho ba tletše gohle—ba a hlatswa, ba a apea, ba photla dinawa le go swiela pele ga ditente tša bona.

Re kopana le monna yo mongwe yo a bitšwago Papa Jacques, yo a ikarabelago ka karolo e nngwe ya kampa. O tshwenyegile ka go godiša bana ba gagwe dinakong tše tše thata. O ile a thaba kudu ge re be re mo tlogelela puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago gomme a re o tla thabela go e bala ke moka a kgobokanye dihlopha tše nyenyane bakeng sa go di botša seo a ithutilego sona.

Kua pejana, re gahlana le mosadi yo mongwe yo a bitšwago Mama Beatrice. O re botšiša gore ke ka baka la’ng Modimo a dumelela tlaišego. O nagana gore Modimo o swanetše go ba a mo otla. Monna wa gagwe o be a bolailwe ntweng, morwedi wa gagwe ke mma yo a se nago molekane yo a thatafalelwago ke go godiša ngwana wa gagwe mo kampeng, gomme morwa wa gagwe o thopilwe dikgwedi tše mmalwa tše fetilego. Ga a tsebe moo morwa wa gagwe a lego gona.

Ditaba tše nyamišago tšeo Mama Beatrice a re botšago tšona di nkgopotša kamoo Jobo a ka bago a ile a ikwa ka gona ka morago ga go hwetša ditaba tše kwešago bohloko. Re mmontšha mabaka ao a dirago gore batho ba tlaišege le go mo kgonthišetša gore tlaišego ga se kotlo e tšwago go Modimo. (Jobo 34:10-12; Jakobo 1:14, 15) Gape re mmontšha diphetogo tšeo Modimo a tlago go di tliša lefaseng kgauswinyane a diriša Mmušo wa gagwe. Sefahlego sa gagwe se thoma go ela, gomme o re o ikemišeditše go tšwela pele a ithuta Beibele le go rapelela thušo ya Jehofa.

Yo mongwe le yo mongwe wa rena o thabetše letšatši gomme ka moka ga rena re a kwa gore Jehofa o tloga a re thušitše gore re tliše kholofelo le kgothatšo go batho bao re gahlanego le bona. Ge re tloga mo kampeng, badudi ba bantši ba emišetša godimo dipampišana tša bona, dimakasine le dipuku ge ba re laela gore re sepele gabotse.

Go tšea leeto la go boela gae go nea nako ya go naganišiša. Ke ikwa ke tletše lethabo ka baka la letšatši le le le kgethegilego. Ke gopola tebogo yeo e bontšhitšwego ke Papa Jacques, kimologo sefahlegong sa Mama Beatrice le go dumedišwa ka seatla se matla ke mokgekolo yoo a bego a kgona go bolela le nna ka go myemyela feela. Ke nagana ka bafsa ba lego mahlalagading bao ba bego ba botšiša dipotšišo tše nago le tlhaologanyo le go bontšha gore ba godile go feta nywaga ya bona. Ke tšeela godimo semelo sa batho bao ba sa dutšego ba kgona go myemyela le go sega go sa šetšwe tlaišego e šoro yeo ba lebeletšanego le yona.

Karolong ye ya lefase, re bona maiteko a tšwago pelong a ba bantši bao ba lekago go imolla bao ba tlaišegago. E bile tokelo lehono gore ke diriše Beibele go bontšha batho tharollo ya sa ruri ya mathata a bona. Ke ikwa ke thaba go ba karolo ya batho bao ba dirago maiteko a go tliša kimologo e kgolo kudu ya moya lefaseng.