Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Ditaba tše tše Dibotse tša Mmušo di tla Bolelwa”

“Ditaba tše tše Dibotse tša Mmušo di tla Bolelwa”

“Ditaba tše tše Dibotse tša Mmušo di tla Bolelwa”

“Ditaba tše tše dibotse tša Mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle, ke moka bofelo bo tla tla.”—MATEO 24:14.

Seo go se Bolelago: Mongwadi wa Ebangedi Luka o begile gore Jesu o ile “a tloga motseng o mongwe a ya go o mongwe le go tloga motsaneng o mongwe go ya go o mongwe a bolela le go tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo.” (Luka 8:1) Jesu ka boyena o itše: “Ke swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo, gobane ke sona se ke se rometšwego.” (Luka 4:43) O romile barutiwa ba gagwe go bolela ditaba tše dibotse metseng le metsaneng gomme ka morago a ba laela gore: “Le tla ba dihlatse tša ka . . . go fihla karolong ya kgole ya lefase.”—Ditiro 1:8; Luka 10:1.

Kamoo Bakriste ba Pele ba Bontšhitšego se ka Gona: Barutiwa ba Jesu ba ile ba akgofela go dira seo Jesu a ba laetšego sona. “Ke moka letšatši le lengwe le le lengwe ka tempeleng le ka ntlo le ntlo ba tšwela pele ba sa kgaotše ba ruta e bile ba tsebatša ditaba tše dibotse ka Kriste.” (Ditiro 5:42) Boboledi bo be bo sa rerelwa sehlopha se itšego sa batho. Radihistori Neander o boletše gore “Celsus, mongwadi wa pele wa go lwantšha Bokriste, o [ile a] kwera taba ya gore batho bao ba šomago ka wulu, badiri goba balokiši ba dieta, bašogi ba matlalo le batho ba sa rutegago gotee le bao e lego batho feela e be e le baboledi ba fišegago ba ebangedi.” Ka pukung ya gagwe ya The Early Centuries of the Church, Jean Bernardi o ngwadile gore: “[Bakriste] ba be ba swanetše go tšwa ba yo bolela kae le kae le motho yo mongwe le yo mongwe. Ditseleng tše kgolo le metseng e megolo, mafelong a bulegilego a batho bohle le ka magaeng. Ba amogelwa goba ba sa amogelwe. . . . Go ya magomong a lefase.”

Ke Bomang ba Latelago Mohlala wo Lehono? Moruti wa kereke ya Anglican David Watson, o ngwala gore: “Go palelwa ga kereke ke go lebelela modiro wa boboledi le wa go ruta o le bohlokwa ke lona lebaka leo le dirago gore batho ba se be le kgahlego dilong tša moya lehono.” Ka pukung ya gagwe ya Why Are the Catholics Leaving? José Luis Pérez Guadalupe o ngwadile mabapi le mediro ya Baebangedi, Maadventist le ba bangwe gomme a bolela gore “ga ba ye ka ntlo le ntlo.” O ngwadile mabapi le Dihlatse tša Jehofa gore: “Di sepela ka thulaganyo ka ntlo le ntlo.”

Jonathan Turley o boletše mantšu a kgahlišago le a kwagalago ao a hwetšwago ka go Cato Supreme Court Review, 2001-2002, a rego: “Ge go bolelwa ka Dihlatse tša Jehofa, batho ba bantši ba nagana le semeetseng ka baboledi bao ba re etelago malapeng a rena ka dinako tšeo re sa ba letelago ka tšona. Go Dihlatse tša Jehofa, go sokolla batho ka ntlo le ntlo ga e fo ba go phatlalatša tumelo ya tšona eupša go bohlokwa bakeng sa go tiiša tumelo ya tšona.”

[Lepokisi go letlakala 9]

Na o Lemoga Leswao?

Go ya ka bohlatse bja Mangwalo bjo bo ahlaahlilwego lelokelelong le la dihlogo, o nagana gore ke bomang bao lehono ba nago le leswao la Bokriste bja therešo? Gaešita le ge go ena le dikete tše masome tša dihlopha le mekgatlo ya bodumedi yeo e ipolelago gore ke ya Bokriste, gopola seo Jesu a se boditšego balatedi ba gagwe ge a be a re: “Ga se yo mongwe le yo mongwe yo a rego go nna: ‘Morena, Morena,’ a tlago go tsena Mmušong wa magodimo, eupša go tla tsena yo a dirago thato ya Tate yo a lego magodimong.” (Mateo 7:21) Go hlaola bao ba dirago thato ya Tate—ka go re’alo ba ena le leswao la Bokriste bja therešo—le go ikopanya le bona go ka lebiša ditšhegofatšong tša ka mo go sa felego tša Mmušo wa Modimo. Re go laletša gore o kgopele Dihlatse tša Jehofa, tšeo di go tlišeditšego makasine wo, gore di go nee tsebišo e oketšegilego mabapi le Mmušo wa Modimo le ditšhegofatšo tša wona.—Luka 4:43.