Go Hlahloba Mebala le Mašela a Mehleng ya Beibele

KA Beibeleng go bolelwa gantši ka mekgwa ya meaparo, mebala le mašela ao a bego a dirišwa diaparong tšeo di bego di aparwa ke batho bao ba phetšego nywagakgolong e fetilego.

Ke therešo gore Beibele ga se puku yeo e bolelago ka mekgwa ya go apara le difešene. Lega go le bjalo, dintlha tšeo di newago dipegong tša Beibele, di ka dira gore ditiragalo tšeo go begwago ka tšona di phele ka monaganong wa mmadi.

Ka mohlala, re bala ka diaparo tša motšwa-o-swere tšeo di ilego tša dirwa ke Adama le Efa bakeng sa go apeša bofeela bja bona—ditšwaro tšeo di bego di dirilwe ka matlakala a mogo ao a rokagantšwego. Lega go le bjalo, diaparo tše ka morago di ile tša tšeelwa sebaka ke tšeo Modimo a ba filego tšona—“diaparo tše telele tša letlalo” tše di tiilego.—Genesi 3:7, 21.

Gape re na le dipego tše di begago ditaba ka botlalo go Ekisodo dikgaolo 28 le 39 mabapi le diaparo tšeo di bego di aparwa ke moperisita yo a phagamego wa Isiraele. Tšona di be di akaretša seaparo sa ka gare sa linene, seaparo se sešweu, lepanta leo le logilwego, seaparo sa go hloka matsogo se setalalerata, le efoda le phaphathiana ya sehubeng tšeo di kgabišitšwego gotee le tuku le phaphathi ya yona ya gauta ya go phadima. Go fo bala tlhaloso ya kamoo mašela a mantši a bohlokwa a bego a rokaganywa ka gona go dira diaparo tše, go lekane bakeng sa go re bontšha kamoo di ka bago di be di le botse ka gona.—Ekisodo 39:1-5, 22-29.

Diaparo tša moporofeta Eliya di be di itlhaotše kudu moo e lego gore batho ba be ba kgona go mo lemoga ka pela ka tlhaloso ya ponagalo ya gagwe e rego: “Ke monna wa seaparo sa boya yo a itlemilego matheka ka lepanta la letlalo.” Ka morago ga nywaga e makgolo, batho ba bangwe ba ile ba nagana gore Johane Mokolobetši e be e le Eliya, mohlomongwe le lengwe la mabaka e be e le go swana ga diaparo tša bona.—2 Dikgoši 1:8; Mateo 3:4; Johane 1:21.

 Mašela le Mebala Beibele e bolela gantši ka mehuta ya mašela ao a bego a dirišetšwa diaparo le mebala le dilo tšeo go bego go dirwa taye ka tšona, gotee le go bolela ka go ohla, go loga le go roka. * Mašela a magolo ao go bolelwago ka ona ke a boya bja diruiwa le linene yeo e dirilwego ka semela sa folakese. Abele o be a bitšwa “modiši wa dinku.” (Genesi 4:2) Beibele ga e bolele ge e ba Abele a be a ruile dinku bakeng sa boya bja tšona. Beibele e bolela ka linene e botse ka lekga la mathomo ge e bolela ka diaparo tšeo Farao a ilego a di apeša Josefa lekgolong la bo-18 la nywaga B.C.E. (Genesi 41:42) Ga go bonagale Beibele e bolela ka leokodi e le lešela leo Bajuda ba bego ba roka diaparo ka lona, eupša le ile la dirišwa mehleng ya pele dinageng tša ka Bohlabela bja Magareng.

Folakese gotee le boya di be di ntšha ditlhale tše tshesane tšeo di bego di ohlwa bakeng sa go dira ditlhale tšeo di sa lekanego ka bokoto. Ke moka go be go dirwa mašela ka ditlhale tšeo. Ditlhale le mašela ao a logilwego di be di taiwa ka mebalabala. Ka morago go be go segwa lešela leo le ka lekanago moapari. Gantši diaparo di be di kgabišwa ka  mekgabišo, ditlhale tša mebalabala tša go logaganya, e lego seo se bego se dira gore diaparo e be tše dibotse le tše bohlokwa.—Baahlodi 5:30.

Gantši ka Beibeleng go bolelwa ka mmala o motalalerata, o mophepolo le o mohwibiduhwibidu e le mebala ya ditaye tša go taya mašela. Baisiraele ba be ba laetšwe gore ba rokelele “lenti le letalalerata ka godimo ga morumo wa mašaphu” e le kgopotšo ya gore ba be ba ena le tswalano e kgethegilego le Modimo wa bona, Jehofa. (Numeri 15:38-40) Mantšu a Seheberu e lego tekheʹleth, mohuta wa mmala o motalalerata, le ’ar·ga·manʹ, leo gantši le fetolelwago e le “phepolo,” ke mebala yeo e tswalanywago le diaparo tša moperisita yo a phagamego le dilo tše dingwe tša go kgabiša tša ka tabarenakeleng le ka tempeleng.

Ditlabakelo tša Tabarenakeleng le tša Tempeleng Tabarenakele ya kua lešokeng—gomme ka morago ya ba tempele ya kua Jerusalema—e be e le lefelo la borapedi la Baisiraele. Ka baka leo, go a kwagala gore ka Beibeleng go neilwe ditaba ka botlalo mabapi le go lokišetšwa le go kgabišwa ga tabarenakele le ga tempele ya Solomone. Go tlaleletša tabeng ya mabapi le mašela le mebala, re hwetša ditaba ka botlalo mabapi le go loga, go taya, go roka le go kgabišwa ga dipipetši le diširo tša tente.

Ba hlahlwa ke Modimo, ditsebi tša mošomo wa diatla e lego Betsalele le Oholiaba, gotee le banna le basadi ba bangwe, ba ile ba phetha kabelo e kgethegilego ka potego, ba tšweletša tente ya go kopanela yeo e bego e swanela borapedi bja Jehofa. (Ekisodo 35:30-35) Go kgaolo 26 ya Ekisodo, go hlaloswa ka kelohloko ditaba ka botlalo mabapi le ditlabakelo le go kopanywa ga dikarolo ka moka tša tabarenakele. Ka mohlala, mašela a yona a tente a magolo kudu le a mebalabala e be e le a logilwego a “linene e boletiana yeo e ohlilwego, a tlhale e talalerata le boya bjo bo tailwego ka mmala wa bophepolo bjo bohwibidu gotee le garane ya mmala o mohwibiduhwibidu.” Mohlomongwe go be go tlilwe le a mantši a mašela a ge go be go tšwiwa Egipita mehleng ya Khudugo. Go ile gwa lebišwa tlhokomelo e kgethegilego seširong sa lešela le lekoto la mebalabala leo le bego le kgabišitšwe ka diswantšho tša bakerubi gomme se aroganya “Sekgethwa le Sekgethwakgethwa” karolong ya ka gare ya tabarenakele. (Ekisodo 26:1, 31-33) Bao ba bego ba šoma ka mašela a tempele ba ile ba botšwa ditaba tšona tšeo ka botlalo bakeng sa tempele ya kua Jerusalema, ba hlahlwa ke Kgoši Solomone.—2 Dikoronika 2:1, 7.

Re ka kgona go bona go tšwa ditabeng ka botlalo tšeo di  ngwadilwego ka Beibeleng gore Baheberu ba bogologolo ba be ba ena le bokgoni kudu e bile ba le bohlale go dirišeng didirišwa tšeo ba bego ba ena le tšona. Ga re bone seswantšho sa setšhaba seo se lekago go itirela diaparo tša mehuta e sa rego selo le mašela a sa kgahlišego, eupša re bona batho bao ba bego ba thabela go dira mašela a mehutahuta a mebalabala, ao a bego a direlwa ditiragalo tše di sa swanego, go ya ka dihla tša ngwaga le go ya ka maemo a malapa.

Beibele e re botša gore Baisiraele ba be ba filwe naga e botse, e lego “[naga] yeo e elago maswi le dinose,” gore e be legae la bona. (Ekisodo 3:8; Doiteronomio 26:9, 15) Ge ba be ba phegelela borapedi bja therešo bja Jehofa, o be a ba šegofatša. Bophelo bo be bo sepela gabotse, gomme batho ba be ba thabile e bile ba kgotsofetše. Ka mohlala, Beibele e re botša gore: “Juda le Isiraele tša dula ka polokego mehla ka moka ya [Kgoši] Solomone, yo mongwe le yo mongwe a le ka tlase ga morara wa gagwe le ka tlase ga mogo wa gagwe, go tloga ka Dani go fihla Beresheba.”—1 Dikgoši 4:25.

[Mongwalo wa tlase]

[Lepokisi/​Seswantšho go Matlakala 26, 27]

Boya le Linene

Mehleng ya Beibele, dinku di be di ruiwa kudu bakeng sa boya bja tšona. Morui o be a kgona go hwetša boya bjo bo lekanego bakeng sa diaparo tša ba lapa la gagwe dinkung tše sego kae. Ge a be a ruile dinku tše dintši, morui o be a kgona go rekišetša badiri ba mašela ba lefelong la gabo boya bjo bo šetšego. Metse le metsana e mengwe e be e ena le mekgatlo ya yona ya go dira mašela. Go tloga mehleng ya pele, go kota dinku e be e le karolo ya modiro wa ngwaga wa batho.—Genesi 31:19; 38:13; 1 Samuele 25:4, 11.

Linene, lešela le le ratwago la go dira diaparo, e be e dirwa ka ditlhale tša semela sa folakese. (Ekisodo 9:31) Semela se se be se bunwa ge se le kgauswi le go gola sa iphetša. Kotana ya sona e be e omišwa letšatšing ke moka ya inwa ka meetseng gore e letefale. Ka morago ga ge e omišitšwe, e be e setlwa ke moka gwa ntšhwa ditlhale gomme tša ohlwa gore e be ditlhale tša go loga. Magoši le bahlankedi ba bagolo ba be ba kgetha diaparo tše di dirilwego ka linene.

[Seswantšho]

Semela se se omilego sa folakese pele se ka inwa

[Lepokisi/​Seswantšho go Matlakala 27]

Go Ohla

Tlhale e tee—e bjalo ka ya folakese, ya boya bja nku, ya boya bja pudi—e fokola kudu e bile ke e kopana kudu go ka dirišwa. Ka gona go ohlwa ditlhale tše mmalwa bakeng sa go tšweletša tlhale ya bokoto le botelele bjo bo nyakegago. Beibele ge e bolela ka “mosadi wa mekgwa e mebotse,” e re: “O swere toloki ka diatla tša gagwe gomme diatla tša gagwe di swere sedirišwa sa go loga.” (Diema 31:10, 19) Ye ke tlhaloso ya mogato wa go ohla, go dirišwa toloki le sedirišwa sa go loga, seo ge e le gabotse e lego dikotana tše pedi.

Ka seatla se sengwe, mosadi o swara toloki, yeo ditlhale di tatilwego go yona ka go hlepha. Ka seatla se sengwe o goga ditlhale, a di ohla gore e be tlhale e tee gomme a di hlomela hukung yeo e lego bofelong bja sedirišwa sa go loga. Ka lehlakoreng le lengwe la sedirišwa sa go loga ke leotwana le le imelago leo le dikološago sedirišwa seo. A emišetša sedirišwa sa go loga godimo gomme a se dikološa, o ohla ditlhale a dira tlhale ya bokoto bjo itšego. Tlhale yeo e ohlilwego e tatetšwa lephekong la sedirišwa sa go loga, bjalo ka ge eka ke godimo ga toloki, gomme go dirwa bjalo go fihlela ditlhale ka moka tšeo di lego toloking e eba tlhale e tee e telele, yeo e loketšego go taiwa goba go logwa.

[Box/​Pictures on pages 28, 29]

Go Taya

Ka morago ga go ohlwa le go hlwekišwa, ditlhale tša boya le tša folakese—goba lešela leo le logilwego—di taiwa ka mebalabala. Go inwa ga tšona ga mmalwa ka tayeng go dira gore di be le mmala o tseneletšego. Ka baka la go bitša kudu ga yona, taye yeo e šetšego e a gamolwa gore e tlo dirišwa gape ka morago ga ge lešela le ntšhitšwe ka segatelong. Ke moka tlhale yeo e tailwego goba lešela le a anegwa gore le ome.

Ka ge ba be ba se na mebala yeo e dirwago ka dikhemikhale, batho ba mehleng ya bogologolo ba ile ba dira ditaye tša sa ruri tša mebalabala e kgahlišago ya mehutahuta ka dilo tšeo di tšwago diphoofolong le dimeleng. Ka mohlala, taye ya mmala o moserolwana e be e dirwa ka matlakala a moalmonte le makgapetla a šitšwego a garenate gomme taye e ntsho e dirwa ka matswamathi a mogarenate. Taye e khwibidu e be e gamolwa medung ya sehlare sa madder goba khunkhwaneng ya kermes. Taye e talalerata e be e tšewa letšobeng la indigo. Motswako wa mebala e tšerwego dikgopeng tša ka lewatleng tše di fapafapanego tša murex o be o kgona go tšweletša mebalabala ya go tloga mmaleng o mophepolo wo o nago le bohwibidu go ya go o motalalerata le o mohwibiduhwibidu.

Go be go nyakega dikgopa tše kae tša ka lewatleng go taya seaparo? Kgopa e nngwe le e nngwe ya ka lewatleng e ntšha taye e nyenyane yeo go ya ka nyakišišo e nngwe, go bego go nyakega dikgopa tše ka bago tše 10 000 go tšweletša taye e lekanego ya go taya seaparo setee goba kobo ka mmala o tseneletšego woo o ka bitšwago ka mo go swanetšego gore ke o mophepolo wo o aparwago ke magoši. Mehleng ya pušo ya Kgoši Nabonidus wa Babilona, go be go thwe boya bjoo bo tailwego ka mmala o mophepolo bo bitša kudu ka makga a 40 go feta boya bjoo bo tailwego ka mebala e mengwe. Ka baka la go tuma ga Tiro ya bogologolo ka go ba ga yona yeo e tšweletšago taye ye yeo e bitšago kudu, mmala o mophepolo o ile wa bitšwa mmala o mophepolo wa Tiro.

[Diswantšho]

Legapi la kgopa ya ka lewatleng

Segatelo sa taye e phepolo sa lekgolong la bobedi goba la boraro la nywaga B.C.E. seo se hweditšwego kua Tel Dor, Isiraele

[Mothopo]

The Tel Dor Project

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 29]

Go Loga

Go dirišwa selogelo go loga ditlhale tšeo di ohlilwego go dira mašela a bogolo bjoo bo nyakegago bakeng sa go dira diaparo goba dilo tše dingwe. Go logaganywa dihlopha tša ditlhale ka botelele e le ditlhale tšeo di yago godimo gomme tšeo di putlago e le ditlhale tša go balela. Ditlhale tša go balela di logwa ka go šiedišana ka godimo le ka tlase ga ditlhale tšeo di yago godimo.

Selogelo seo se bego se dirišwa mehleng ya Beibele e be e le foreime yeo e rapamego yeo e beilwego lebatong leo le ikadilego goba foreime e telele yeo e emego thwii. Diforeimeng tše dingwe tšeo di emego thwii, go be go tsenywa dilo tša go kala botlaseng bja ditlhale tšeo di yago godimo. Go hweditšwe dilo tša go kala tša dilogelo tša bogologolo mafelong a mantši kua Isiraele.

Gantši go loga e be e le modiro wa ka gae, eupša mafelong a mangwe batho ka moka ba metsaneng ba be ba ipopa ngatana go dira modiro wo. Ka mohlala, go 1 Dikoronika 4:21, re hwetša go bolelwa ka “ba ntlo ya . . . bašomi ba go šoma ka lešela le lebotse,” bao go bonagalago e le mokgatlo wa bašomi ba modiro woo.

[Seswantšho go matlakala 26, 27]

“Tlhale e talalerata le boya bjo bo tailwego ka mmala wa bophepolo bjo bohwibidu.”—Ekisodo 26:1