Sehlogo se se ahlaahla dipotšišo tšeo o ka bago o ile wa di botšiša le go go bontšha moo o ka balago dikarabo gona ka Beibeleng ya gago. Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go ahlaahla dikarabo tše le wena.

1. Jesu o be a holofeditšwe mmušo ofe?

Modimo o be a holofeditše gore setlogolo sa Kgoši Dafida se be se tla dula sedulong sa Gagwe go iša mehleng ya neng le neng. Setlogolo seo se go bego go boletšwe ka sona e sa le pele ke Jesu, gomme ka ge bjale a le legodimong o buša e le Kgoši ya Mmušo wa Modimo.—Bala Psalme 89:4; Luka 1:32, 33.

Ge Dafida e be e sa le mošemanyana, Modimo o ile a mo kgetha gore e be kgoši ya batho ba Jehofa, e lego Baisiraele. Ge Dafida a ehwa, Solomone, yoo a bego a kgethilwe ke Jehofa, o ile a dula “sedulong sa bogoši sa Jehofa.” (1 Dikoronika 28:4, 5; 29:23) Ka morago ga lehu la Solomone, dikgoši tše dintši di ile tša buša Jerusalema, eupša tše dintši di be di sa botege. Mafelelong, Jehofa o ile a dumelela madira a Babilona gore a fediše Jerusalema le go tloša kgoši yeo e e bušago. Seo se diregile ka ngwaga wa 607 B.C.E. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, ga go na kgoši ya lešikeng la Dafida yeo e ilego ya buša motseng woo wa Jerusalema.—Bala Hesekiele 21:27.

2. Pušo yeo e bego e emelwa ke Dafida le Jerusalema e tšere nako e kaaka’ng e se sa buša?

Ka moragonyana ga go fedišwa ga Jerusalema, Jehofa o ile a botša moporofeta wa gagwe Daniele gore Modimo o be a tla kgetha kgoši yeo e bego e tla buša e le legodimong. Pušo ya gagwe e be e tla thoma neng?—Bala Daniele 7:13, 14.

Daniele o ile a hlatholla pono yeo go yona Modimo a bego a laetše gore sehlare se seteleletelele se rengwe, go fo etša ge Modimo a be a laetše gore mmušo wa Jerusalema o kgaotšwe gomme o fedišwe. Eupša kutu ya sehlare e be e swanetše go šadišwa mmung e le gore e tle e gole gape ka morago ga “mabaka a šupago.” Beibele e bolela gore “dinako” tše tharo le seripa di lekana le matšatši a 1 260, ka gona “mabaka a šupago” a lekana le matšatši a 2 520. (Kutollo 12:6, 14) Boporofeteng bja Beibele, matšatši gantši a emela nywaga. (Numeri 14:34) Ka gona, Mmušo wa Modimo o be o tla dula o se sa buša lebaka la nywaga e 2 520.—Bala Daniele 4:10-17.

  3. Jesu o bile Kgoši neng?

Modimo o beile Jesu e le Kgoši legodimong ka 1914, yeo ka go lebanya e lego nywaga e 2 520 ka morago ga go fedišwa ga Jerusalema. Selo sa pele seo Jesu a bego a tla se dira e le kgoši e be e tla ba go raka Sathane le batemona ba gagwe legodimong. (Kutollo 12:7-10) Tiragalo yeo e be e sa bonwe ke batho, eupša e ile ya feleletša ka mathata ao a bonagalago bathong. (Kutollo 12:12) Ditiragalo tšeo di diregilego ga e sa le go tloga ka 1914 di bontšha gore Jesu e bile Kgoši ngwageng woo.—Bala Mateo 24:14; Luka 21:10, 11, 31.

4. Bogoši bja Jesu bo bolela eng go wena?

Go phethagala ga diporofeto tša mabapi le bogoši bja Jesu go bontšha gore o ka bota Lentšu la Modimo. Kgauswinyane, Jesu o tla diriša matla a gagwe a bogoši go imolla batho tlaišegong ka moka.—Bala Psalme 72:8, 12, 13; Daniele 2:44.

Bakeng sa tsebišo e oketšegilego, bona matlakala 215-218 a puku ye, Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Tšhate go matlakala 16, 17]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

October October

607 B.C.E. 1914 C.E.

← Nywaga e 2 520 →

1000 B.C.E. 1 B.C.E. 1 C.E. 1000 C.E. 2000 C.E.

← Nywaga e 606,25 →← 1,913.75 years →

Mmušo wa Diriša calculator ya gago: Modimo o dira

Jerusalema 606.25 gore Jesu e be Kgoši

o a fedišwa + 1,913,75 e matla ya ditšhaba

= 2 520