▪ Motho yo a botegago a ka botšiša potšišo yeo, ka ge ka Beibeleng go se na molao wo o bolelago ka motšoko. Na seo se bolela gore go thata go lemoga pono ya Modimo ka taba ye? Ga go bjalo le gatee.

Beibele e bolela gore “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo.” (2 Timotheo 3:16) Mangwalo a hupere melao ya motheo yeo e kwagalago gotee le dipolelo tšeo di utollago kamoo Modimo a nyakago re hlokomela boemo bja rena bja tša maphelo ka gona. Sa pele, anke re hlahlobeng seo banyakišiši ba se utolotšego mabapi le kamoo go diriša motšoko go kgomago boemo bja batho bja tša maphelo. Ke moka re tla ahlaahla kamoo melao ya motheo ya Beibele e sepedišanago le seo se utolotšwego.

Motšoko o senya bophelo bja yo a o dirišago gomme wa feleletša ka lehu leo le ka phengwago. Kua United States, motho o tee go ba bangwe le ba bangwe ba 5 o bolawa ke go diriša motšoko. Pego ya National Institute on Drug Abuse e re nageng yeo, motšoko o bolaya batho ba bantši ngwaga le ngwaga go feta bao ba bolawago ke “bjala, diokobatši, go bolawa, go ipolaya, dikotsi tša dikoloi le AIDS di kopane.”

Bao ba kgogago motšoko ba gobatša ba bangwe. Tekanyo le ge e le efe ya muši wa motšoko e kotsi. Batho bao ba sa kgogego bao ba hemago muši o tšwago bathong bao ba kgogago ba ba kotsing e oketšegilego ya go ba le kankere ya sebete le bolwetši bja pelo ka tekanyo yeo e ka fihlago go 30 lekgolong. Nywageng ya morago bjale, dingaka di lemogile kotsi e nngwe yeo di e bitšago “muši o šalelago dilong.” Polelwana ye e šupa go mašaledi a dikhemikhale ao a šaletšego mo diaparong, mebeteng le dilong tše dingwe, ao a dulago nako e telele le ge muši o šetše o hweletše. Mpholo woo wa dikhemikhale o ka senya bophelo bjo bobotse bja bana e bile o ka fokodiša bokgoni bja bona bja go ithuta.

Motšoko o a lemalelwa. O dira mokgogi lekgoba la mokgwa wo o gobatšago. Ge e le gabotse, banyakišiši ba dumela gore go lemalela nicotine, e lego khemikhale e kgolo motšokong, ke e nngwe ya ditemalelo tšeo go lego thata go di kgaotša.

Melao ya motheo ya Beibele e sepedišana bjang le dintlha tšeo? Ela hloko seo se latelago:

Modimo o nyaka gore re hlomphe bophelo. Molaong woo Modimo a bego a o file setšhaba sa Isiraele, Modimo o bontšhitše gore bao ba nyakago go mo kgahliša ba swanetše go hlompha bophelo. (Doiteronomio 5:17) Baisiraele ba be ba swanetše go aga mmotwana goba lebotwana go dikologa morumong wa marulelo a dintlo tša bona. Ka baka la’ng? Marulelo a be a dirišwa bjalo ka lapa moo ba dulago gona. Mmotwana o be o thuša ba lapa le ba bangwe gore ba se ke ba wa ba gobala goba ba hwa. (Doiteronomio 22:8) Go oketša moo, Baisiraele ba be ba swanetše go kgonthišetša gore diphoofolo tša bona ga di gobatše ba bangwe. (Ekisodo 21:28, 29) Motho yo a dirišago motšoko o roba melao ya motheo yeo e thekgago melao yeo. O senya bophelo bja gagwe ka boomo. Go oketša moo, go kgoga ga gagwe go bea maphelo a bao ba mo dikologilego kotsing.

Modimo o letetše gore re mo rate le go rata baagišani ba rena. Jesu Kriste o boletše gore balatedi ba gagwe ba swanetše go kwa ditaelo tše pedi tše dikgolo. Ba swanetše go rata Modimo ka dipelo tša bona ka moka, meoya, menagano le matla a bona ka moka gaešita le go rata baagišani ba bona ka mokgwa woo ba ithatago ka wona. (Mareka 12:28-31) Ka ge bophelo e le mpho e tšwago go Modimo, motho yo a dirišago motšoko o bontšha go se hlomphe mpho yeo kudu le go se rate Modimo. (Ditiro 17:26-28) Mokgwa wa motho yoo o ka gobatša ba bangwe kudu, ka gona o dira gore go ipolela ga gagwe gore o rata baagišani ba gagwe e be maaka.

Modimo o nyaka gore re pheme mekgwa yeo e sa hlwekago. Beibele e laela Bakriste gore ba itlhwekiše “ditšhila tšohle tša nama le tša moya.” (2 Bakorinthe 7:1) Ga go na pelaelo gore go diriša motšoko go šilafatša motho. Bao ba nyakago go kgaotša go kgoga e le gore ba kgahliše Modimo ba lebane le tlhohlo e kgolo. Eupša ka thušo ya Modimo, ba ka kgaotša ka mo go feletšego temalelo ye yeo e šilafatšago.