Go Dirišwa ga Ditlolo tša go Ikgabiša Mehleng ya Beibele
Mokgwa wa go ikgabiša wa basadi ba bangwe ba mehleng ya Beibele o be o akaretša go dirišwa ga ditlolo tša go ikgabiša mahlo, sefahlego le letlalo
Ka morago ga go hlapa, mosadi o tlola makhura a itšego a monko o bose letlalong la gagwe le boletiana. Ke moka o bula lepokisi le le kgabišitšwego ka mebalabala leo le nago le mapotlelwana a mantši gotee le dibjana tše dinyenyane le meruswi tšeo di dirilwego ka galase, lenaka la tlou goba leswika. Ka gare ga tšona o tšhetše makhura le dinkgišabose tša mehutahuta tšeo di tswakilwego ka kelohloko le senkgišabose sa makhura a balesamo, “cardamom,” sinamone, diorelo, todi, mira le tše dingwe tše di swanago.
Ka lepokising leo, mosadi yoo o ntšha mahwana ao a setilwego gabotsana, dibjana le megopo. A diriša dilo tšeo, mosadi o tswaka ditlolo tša go ikgabiša tšeo a di kgethetšego letšatši leo. A tsepeletše seiponeng sa gagwe sa koporo, o tšwela pele a ipotsefatša bjalo ka mehleng.
GO BONAGALA eka basadi ba be ba dutše ba kgahlegela go ipotsefatša ga e sa le go tloga mehleng ya kgale. Diswantšho tše di thadilwego mabitleng tša mehleng ya bogologolo, diswantšho tšeo di thadilwego mabotong le diswantšho tše di kgabišitšwego galaseng ka moka di bontšha gore go dirišwa ga ditlolo tša go ikgabiša go be go atile bathong ba dinaga tša bogologolo tša Mesopotamia le Egipita. Mahlo a sebopego sa mehlware ao a tloditšwego kudu ka ditlolo tša go ikgabiša ao a bonwego diswantšhong tša basadi ba Baegipita a be a ratwa kudu.
Lega go le bjalo, go thwe’ng ka Baisiraele? Na basadi ba Isiraele ya bogologolo ba be ba diriša ditlolo tša go ikgabiša? Ge e ba go le bjalo, ba be ba diriša tša mohuta mang? Ke therešo gore ga go na diswantšho tše di thadilwego mabitleng goba tšeo di thadilwego mabotong tša Isiraele ya bogologolo tšeo re ka di šupago. Eupša dipego tše dingwe ka Beibeleng gotee le dilo tše di fapafapanego tše di epolotšwego ke baepi ba marope mafelong ao go bolelwago ka ona ka Beibeleng bonyenyane di bontšha go dirišwa ga ditlolo tša go ikgabiša mehleng ya Beibele.
Ditlabakelo Tšeo di Bego di Dirišwa
Dibjana tša letlapa la motaga tša go swara ditlolo tša go ikgabiša, Isiraele
Didirišwa tše dintši tšeo di sepedišanago le ditlolo tša go ikgabiša le dinkgišabose di ile tša epollwa ge go be go epollwa marope a naga ya Isiraele ka moka. Tše dingwe tša dilo tšeo di hweditšwego ke dibjana tša maswika goba dipoleiti tša go šilela le go tswakanya ditlolo tša go ikgabiša, mapotlelwana a dinkgišabose a sebopego sa carrot, meruswi ya setlolo sa alapasetere, le diipone tša go swarwa ka seatla tša boronse e phadimišitšwego. Lehwana le lengwe la lenaka la tlou le thadilwe letlakala la mopalema ka lehlakoreng le lengwe la mokgoko wa lona gomme ka go le lengwe go thadilwe hlogo ya mosadi yeo e dikologilwego ke maebana.
Go bonagala dikgapetla tšeo di kgabišitšwego e be e le tše dingwe tša dilo tše kaonekaone tša go tšhela ditlolo tša go ikgabiša. Mahwana a manyenyane a ditlolo tša go ikgabiša ao a dirilwego ka lenaka la tlou goba ka kota, ao a mangwe a ona a bego a betlilwe ka sebopego sa banenyana bao ba ruthago le ka dibopego tše dingwe tše di kgahlišago, le ona a ile a hwetšwa mafelong a Egipita le a Kanana. Dilo tše ka moka di nea bohlatse bja gore basadi ba mehleng yeo ba be ba tlwaetše go diriša ditlolo tša go ikgabiša.
Bakeng sa Mahlo
Ka Beibeleng, yo mongwe wa barwedi ba Jobo o bitšwa “Karene-hapuka.” Leina le ka Seheberu le ka bolela gore “Lenaka la Pente e Ntsho (ya Mahlo),” ke gore, sebjana goba lepokisana leo le bego le swara ditlolo tša go ikgabiša, mohlomongwe seo se bitšwago kohl, goba ditlolo tša go ikgabiša mahlo. (Jobo 42:14) Leina leo le ka ba le be le umaka bobotse bja gagwe ka kakaretšo, eupša gape go bonagala le šišinya gore go dirišwa ga ditlogo tša go ikgabiša go be go tlwaelegile mehleng yeo.
Seo se tsošago kgahlego ke gore ditšhupetšo tša Beibele tša mabapi le go kgabiša mahlo di dula di tswalanywa le basadi ba babe ba bjalo ka Kgošigadi Isebele wa maanomabe le Jerusalema e sa botegego, tšeo Jeremia le Hesekiele ba di swantšhago le mogweba-ka-mmele. (2 Dikgoši 9:30; Jeremia 4:30; Hesekiele 23:40) Ge go lebelelwa palo e kgolo ya dibjana tša galase goba tša leswika tšeo di nago le ditlabakelo tše dinyenyane tša go tlotša mošidi wa kohl tšeo di epolotšwego, go molaleng gore basadi ba bantši ba Isiraeleng ya bohlanogi—kudukudu ba ka bogošing le ba bahumi—ba be ba tsenwe ke mokgwa wa go ikgabiša mahlo ka mo go feteletšego ka mošidi le ka ditlolo tše dingwe tša go ikgabiša.
Makhura a Monko o Bose ao a Dirišetšwago Ditirelo tše Kgethwa Goba tša Setšhaba
Go tšweletšwa le go dirišwa ga dinkgišabose tše di dirilwego ka makhura a mohlware go na le histori e telele Isiraeleng ya bogologolo. Puku ya Beibele ya Ekisodo e hupere dintlha tša mabapi le go dira motswako wa makhura a makgethwa a monko o bose ao a bego a dirišwa ke baperisita tirelong ya bona ya tempeleng. Ke motswako wa sinamone, mira le dimela tše dingwe tša monko o bose. (Ekisodo 30:22-25) Kua Jerusalema baepi ba marope ba utolotše seo ba dumelago gore ke lefelo la go šomela la lekgolong la pele la nywaga C.E. leo go lona go bego go dirwa senkgišabose le seorelo tša go dirišwa tempeleng. Go na le ditšhupetšo tše dintši tša Beibele tšeo di bolelago ka makhura a monko o bose, ao a dirišetšwago ditirelo tše kgethwa le bophelo bja letšatši le letšatši.—2 Dikoronika 16:14; Luka 7:37-46; 23:56.
Legapana la letsopa la go tšhela dinkgišabose, Isiraele
Go be go ena le tlhaelelo ya meetse karolong yeo ya lefase, ka gona makhura a monko o bose a be a akaretšwa ditabeng tša tša bohlweki. Makhura a be a sa dirišetšwe feela go šireletša letlalo boemong bja leratadima bjo bo fišago le bjo bo omilego eupša gape a be a dirišwa ka baka la mehola ya ona bjalo ka setlolo sa go ikgabiša. (Ruthe 3:3; 2 Samuele 12:20) Pele ga ge kgarebe ya Mojuda e lego Esitere e be e ka tšwelela pele ga Kgoši Ahasiwerosi, e ile ya thakgwa dikgwedi tše 12—dikgwedi tše 6 e šidollwa ka makhura a bitšwago mira le dikgwedi tše 6 e thakgwa ka makhura a balesamo.—Esitere 2:12.
Dinkgišabose goba makhura a monko o bose e be e le dilo tše di bitšago kudu go swana le silifera le gauta. Ge kgošigadi ya kua Sheba e be e tšea leeto la yona le le tumilego la go etela Kgoši Solomone, dimpho tše bohlokwa tšeo e bego e tlile le tšona di be di akaretša gauta, maswika a bohlokwa, le makhura a balesamo. (1 Dikgoši 10:2, 10) Ge Kgoši Hesekia a be a bontšha batseta ba Babilona matlotlo a ntlo ya gagwe, “makhura ao a bitšwago balesamo, [le] makhura a mabotse” a be a lokologantšwe ka boikgantšho le silifera, gauta le dibetša tša gagwe ka moka.—Jesaya 39:1, 2.
Ke tekanyo e nyenyane feela ya senkgišabose le makhura yeo e bego e ka ntšhwa matšobeng, dienyweng, matlakaleng, le borekung. Beibele e bolela ka tše mmalwa tša dimela tše tša monko o bose, tše bjalo ka sekgopha, balesamo, boreku bja deliamo, semela sa kalamo, kasia, sinamone, seorelo, mira, safrone gotee le narede. Tše dingwe tša tšona e be e le tša setlogo gomme di be di mela Moeding wa Jorodane. Tše dingwe di be di romelwa go tšwa dinageng tše dingwe ka tsela e tumilego ya go gweba ka diorelo ya go tloga India, Arabia Borwa, le dinageng tše dingwe.
Makhura a sa Tsebjego a Balesamo
Go bolelwa ka makhura a balesamo ka Beibeleng dipegong tša mabapi le Kgošigadi Esitere, kgošigadi ya kua Sheba, gotee le Kgoši Hesekia, bjalo ka ge re bone ka mo godimo. Ka 1988 go ile gwa hwetšwa moruswi o monyenyane wa makhura ka leweng la kgauswi le Qumran, lebopong la ka bodikela la Lewatle le le Hwilego. Go ile gwa naganwa dilo tše dintši. Na a e be e le a mafelelo a makhura a tumilego a balesamo? Banyakišiši ga ba tsebe ge e ba e le ona. Go ba go fihla le lehono le, babjadi ba dutše ba leka go tsošološa serapa sa balesamo seo se kilego sa tuma.
Sebjana sa lenaka la tlou sa ditlolo tša go ikgabiša, Isiraele
Go bonagala bohlatse bo bontšha gore dimela tšeo go bego go dirwa makhura a balesamo ao go bolelwago ka ona ka Beibeleng di be di bjetšwe tikologong ya Ene-gedi. Go epollwa ga marope go utolotše dibešo, meruswi, le dilo tše di fapafapanego tša tšhipi le tša lerapo, tša lekgolong la botshelela la nywaga B.C.E., tšeo di swanago le tšeo mafelong a mangwe di bego di dirišetšwa go dira senkgišabose. Diithuti tše dintši di dumela gore semela sa mathomo sa balesamo se be se etšwa Arabia goba Afrika. Senkgišabose se be se dirwa ka matute a sona. Makhura a balesamo a be a bitša kudu moo e lego gore mokgwa wa go bjala semela seo le go a tšweletša e be e le sephiri.
Balesamo gape e be e dirišwa e le seo go ka ananywago ka sona nakong ya diphetogo tša tša dipolitiki. Ka mohlala, go ya ka radihistori Josephus, Mark Antony o ile a hwetša serapa ka moka sa dimela tše tše bohlokwa gomme a di fa Kgošigadi Cleopatra wa Egipita e le mpho. Radihistori wa Moroma e lego Pliny o boletše gore mehleng ya Ntwa ya Bajuda ya lekgolong la pele la nywaga C.E., Bajuda bao ba bego ba elwa ba ile ba leka go senya dimela ka moka tša balesamo bakeng sa go thibela Baroma bao ba bego ba ba fenya gore ba se ke ba di tšea.
Go tšwa ditšhupetšong tša Beibele le dikutollong tša baepi ba marope, re kgona go bona ganyenyane gore ditlolo tša go ikgabiša di be di dirišwa bathong ba mehleng ya Beibele. Go e na le go ganetša go dirišwa ga ditlolo tša go ikgabiša gotee le dilo tše dingwe tša go itokiša, Beibele e gatelela gore di dirišwe ka mo go rulagantšwego gabotse le ka go hlaphogelwa ga monagano. (1 Timotheo 2:9) Moapostola Petro o bontšhitše gore sa “bohlokwa bjo bogolo mahlong a Modimo” ke “moya o homotšego le o boleta.” Ka ge go ena le mekgwa le difešene tše dulago di fetoga, ye ke keletšo e botse bakeng sa basadi ba Bakriste, ba bagolo le ba banyenyane.—1 Petro 3:3, 4.
