Beibele e re: “Ge mang le mang yo kgopo a buša, batho ba a fegelwa.”—Diema 29:2.

Histori e tletše ka babušanoši bao ba bušitšego ka molamo wa tšhipi gomme ba bakela balata ba bona tlaišego e kgolo wa go se hlalosege. Ke therešo gore ga se babuši ka moka ba dirago bjalo. Ba bangwe ba ka ba ba na le maikemišetšo a mabotse ka setšhaba sa gabo bona. Lega go le bjalo, ge ba šetše ba buša, gantši ba hwetša gore maiteko a bona a paledišwa ke go lwa seng sa bona le go lwela go buša. Goba ba ka diriša matla a bona gampe gore ba ikhole, ke moka ba gobatša batho ba bangwe. Yo e kilego ya ba Mongwaledi wa Mmušo wa United States e lego Henry Kissinger, o ile a re: “Histori ke kanegelo ya maiteko ao a paletšwego, ya maikemišetšo ao a sa kago a fihlelelwa.”

Gape Beibele e re: “Ga go matleng a motho yo a sepelago gore a laole dikgato tša gagwe.” (Jeremia 10:23) Batho bao ba sa phethagalago ga ba na bohlale bjo bo nyakegago le ponelopele ya go sepediša ditaba tša bona ka moka ka katlego. Ge e ba batho ba sa kgone go laola dikgato tša bona ka noši, ba ka laola bjang dikgato tša setšhaba? Na o bona lebaka leo ka lona babuši ba batho ba sa kgonego go fediša tlaišego? Ge e le gabotse, gantši pušo e mpe ke yona e bakago tlaišego!

Jesu o itše: “Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba ka, ge e ba le ratana.”—Johane 13:35.

Baetapele ba bodumedi ba ditumelo ka moka le mekgatlo ya bodumedi ba rerela batho ka lerato le botee. Therešo ke gore ba paletšwe ke go ruta balatedi ba bona go hlagolela lerato le matla ka mo go lekanego go ka fediša kgethollano. Go e na le gore bodumedi bo thuše go hlagolela lerato, gantši bo kgothaletša karogano, kgethollo le dikgohlano gare ga merafo le ditšhaba. Ge rathutatumelo Hans Küng a phetha puku ya gagwe ya Christianity and the World Religions, o ngwadile gore: “Dintwa tša dipolitiki tša go fišegela thoko kudu le tše sehlogo ka go fetišiša di tutueditšwe, tša hlohleletšwa le go dumelelwa semmušo ke bodumedi.”

Go oketša moo, baruti ba madumedi a mantši ba  dumeletše phatlalatša taba ya thobalano ya pele ga lenyalo le ya ka ntle ga lenyalo gotee le bosodoma. Se se dirile gore go ate malwetši, go ntšhwa ga dimpa, boimana bjo bo sa nyakegego le go senyega ga manyalo gotee le malapa gomme seo sa baka bohloko le manyami a magolo kudu.

“Yo mongwe le yo mongwe o lekwa ka go gogwa le go goketšwa ke kganyogo ya gagwe. Ke moka kganyogo ge e gotše e tswala sebe.”—Jakobo 1:14, 15.

Ka baka la go se phethagale mo re go abetšego, ka moka ga rena re dira diphošo gomme re swanelwa ke go lwantšha kganyogo ya go “dira dilo tšeo di kganyogwago ke nama.” (Baefeso 2:3) Lega go le bjalo, go ka ba thata go lwantšha kganyogo e fošagetšego ge go ka tšwelela sebaka sa go e kgotsofatša. Ge e ba re ineela kganyogong e gobatšago, ditlamorago tša gona di ka ba bohloko.

Mongwadi P. D. Mehta o ngwadile gore: “Ke rena re ipakelago tlaišego e ntši kudu ka baka la kganyogo ya rena, go nyaka lethabo le go ikgotsofatša ka tsela e sa laolegego, megabaru ya rena gotee le go rata maemo.” Mehuta ka moka ya dilo tšeo di kganyogwago le tšeo di lemalelwago—bjala, diokobatši, go petšha, thobalano le tše dingwe—e sentše batho ba bantši ba ba tšewago e le ba hlomphegago gomme seo se tlaišitše malapa a bona, bagwera le ba bangwe. Ka baka la go se phethagale ga batho, re swanetše go dumela ge Beibele e re: “Motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le mahlo o a iponela gore mo nakong ye dibopiwa ka moka di tsetsela mmogo mohuteng o itšego wa dihlabi.”—Baroma 8:22, The New Testament in Modern English, ka J. B. Phillips.

Beibele e utolla gore Sathane ke “modimo wa lefase le” le gore o thekgwa ke meoya e matla e kgopo yeo e bitšwago batemona.—2 Bakorinthe 4:4; Kutollo 12:9.

Go swana le Sathane, batemona ba swaregile kudu ka go laola le go aroša batho. Moapostola Paulo o ile a dumela se ge a be a re: “Ga re lwe le madi le nama, eupša re lwa le mebušo le balaodi, le babuši ba lefase ba leswiswi le gotee le madira a kgopo a moya legodimong.”—Baefeso 6:12.

Le ge batemona ba thabela go tlaiša batho, ao ga se maikemišetšo a bona a magolo. Ba kganyoga go aroša batho go Modimo Yo Godimodimo, Jehofa. (Psalme 83:18) Ditiro tše swanago le bolepi bja dinaledi, maleatlana, boloi le bodupe e fo ba tše dingwe tša dilo tšeo batemona ba di dirišago go fora le go laola batho. Ke ka baka leo Jehofa a re lemošago ka dikotsi tšeo le go šireletša bohle bao ba lwago le Sathane le batemona.—Jakobo 4:7.

Nywageng e ka bago e dikete tše pedi e fetilego, Beibele e boletše e sa le pele gore: “Tseba gore mehleng ya bofelo go tla ba le dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.”

Ge e hlalosa seo se dirago gore dinako tše e be tše di hlobaetšago, e tšwela pele ka gore: “Gobane batho e tla ba baithati, barati ba tšhelete, ba go ikgantšha, ba ikgogomošago, . . . ba ba se nago lerato la tlhago, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, baeki, ba hlogothata, ba tletšego boikgantšho, ba ratago maipshino go e na le go rata Modimo.” Ruri lebaka la motheo la tlaišego ka moka yeo re e bonago lehono ke gore re phela “mehleng ya bofelo.”—2 Timotheo 3:1-4.

Ka baka la mabaka ao re a ahlaahlilego, na lebaka leo le dirago gore batho ba palelwe ke go fediša tlaišego ga le molaleng, go sa šetšwe maikemišetšo a bona a mabotse? Ka gona, thušo re ka e hwetša kae? Re swanetše go ithekga ka Mmopi wa rena, yo a holofeditšego go “fediša mediro ya Diabolo” le balatedi ba gagwe. (1 Johane 3:8) Sehlogo se se latelago se tla ahlaahla seo Modimo a tlago go se dira gore a fediše dibaki ka moka tša tlaišego.