Na o be o Tseba?
Dikgopha tšeo di bego di dirišwa mehleng ya Beibele ke eng?
Beibele e re dikgopha di be di dirišetšwa go nkgiša diaparo le malao bose. (Psalme 45:8; Diema 7:17; Sefela sa Difela 4:14) Dikgopha tšeo go bolelwago ka tšona ka Beibeleng gantši di be di etšwa sehlareng sa Agarwood (mohuta o mongwe wa sehlare sa Aquilaria). Ge kota ya sehlare seo e bola, e ntšha makhura a go nkga bose le borekhu. Kota yeo e a šilwa gore e be lerole, gomme la rekišwa e le senkgišabose sa “dikgopha.”
Beibele e bapetša ditente tša Isiraele le “dikgopha tšeo Jehofa a di bjetšego.” (Numeri 24:5, 6) Se se ka ba se šupa go sebopego sa sehlare sa Agarwood, sa botelele bja mo e ka bago dimithara tše 30 gomme makala a sona a naba. Gaešita le ge sehlare se se sa hwetšagale Isiraeleng ya mehleng yeno, A Dictionary of the Bible e bega gore “ga go na seo se ka thibelago kgopolo ya gore sehlare se le tše dingwe tšeo ga bjale di sa tsebjego [tikologong] di be di bjetšwe Moeding wa Jorodane o nago le dibjalo tše dintši kudu.”
Ke dibego dife tšeo di bego di amogelega tempeleng kua Jerusalema?
Molao wa Modimo o bontšha gore dihlabelo ka moka tšeo di bego di dirwa tempeleng di be di swanetše go ba tše kaonekaone. Modimo o be a ka se amogele dihlabelo tšeo di golofetšego. (Ekisodo 23:19; Lefitiko 22:21-24) Go ya ka mongwadi wa Mojuda wa lekgolong la pele la nywaga C.E. e lego Philo, baperisita ka nako yeo ba be ba lekola diphoofolo “go tloga hlogong go fihla leotong” bakeng sa go kgonthišetša gore di be di phetše gabotse e bile ‘di se na bosodi le ge e le bofe.’
Seithuti E. P. Sanders se re go ka direga gore balaodi ba tempeleng “ba be ba laela barekiši bao ba botegago gore ba rekiše diphoofolo le dinonyana tšeo di šetšego di hlahlobilwe ke baperisita. Maemong a bjalo, morekiši o be a swanetše go nea moreki rasiti, go bontšha gore phoofolo e be e se ya golofala.”
Ka 2011, baepi ba marope ba hweditše rasiti goba silipi se bjalo kgauswi le tempele—setempe sa letsopa sa go lekana le tšhelete ya tšhipi sa magareng ga lekgolo la pele la nywaga B.C.E. le la 70 C.E. Mantšu a yona a Searama a ile a fetolelwa ke baepi ba marope e le a rego, “Tše di Hlwekilego go Modimo.” Go naganwa gore balaodi ba tempeleng ba be ba kgomareditše rasiti yeo phoofolong yeo go bego go tlo dirwa sehlabelo ka yona.