Ge Naoko, yo go boletšwego ka yena sehlogong sa mathomo, a bolela ka ntwa yeo a e fentšego ya go tlogela go kgoga, o itše: “Ke ile ka kgona go fetoša bophelo bja ka ka ge ke be ke ithuta ka dika tša Modimo le morero wa gagwe.” Seo a ithutilego sona se hwetšagala ka Beibeleng. Le ge Beibele e sa bolele selo ka motšoko, e re thuša go kwešiša tsela yeo Modimo a lebelelago go kgoga ka yona. * Go ba bantši, go tseba seo go ba thušitše go lwantšha goba go kgaotša mokgwa wo. (2 Timotheo 3:16, 17) Anke re eleng hloko dikotsi tše tharo tšeo di tsebjago tše di bakwago ke go kgoga gomme re bone seo Beibele e se bolelago ka tšona.

Motšoko o na le se sengwe sa diokobatši tše di lemalelwago kudu seo se tumilego, e lego nicotine. E šoma bjalo ka seokobatši goba tagi. Go kgoga go tsenya nicotine ka bjokong kapejana e bile seo se direga leboelela. Ka ge nako le nako ge motho a kgoga go e ba le tekanyo e itšego ya nicotine yeo e tsenago mmeleng, ge a kgoga lepokisana le letee ka letšatši o ba a kgogile di-nicotine tše e ka bago tše 200 ka letšatši, e lego tekanyo ya godimo go feta ya go dirišwa ga tagi le ge e le efe. Go tsenya mo go bjalo ga nicotine mmeleng go dira gore tagi yeo e be e lemalelwago ka tsela e sa tlwaelegago. Ge mokgogi a šetše a lemaletše motšoko, o ikwa a se a felela ge a sešo a kgoga.

Beibele e re thuša go ba le pono e nepagetšego ka taba ye ge e re: “Na ga le tsebe gore ge e ba le tšwela pele le ikgafela motho le ge e le mang le le bahlanka ba ba kwago, le bahlanka ba yoo le mo kwago?” (Baroma 6:16) Ge monagano wa motho le ditiro tša gagwe di laolwa ke go kganyoga motšoko, o thoma go ba lekgoba la mokgwa wo o lešago dihlong. Lega go le bjalo, Modimo yo leina la gagwe e lego Jehofa, o nyaka re lokologa mekgweng yeo e gobatšago mebele ya rena le yeo e senyago moya wa rena, e lego tshekamelo ya monagano wa rena. (Psalme 83:18; 2 Bakorinthe 7:1) Ka go re’alo, ge motho a dutše a tšeela Jehofa godimo le go mo hlompha, o lemoga gore Jehofa o swanelwa go newa se kaonekaone e bile a ka se kgone go mo nea sona ge e sa dutše e le lekgoba la mokgwa wo o bolayago. Go lemoga seo go tla nea motho matla a go tlogela dikganyogo tše di gobatšago.

Olaf, yo a dulago Jeremane, o ile a kgona go fenya temalelo ya gagwe ya nywaga e 16 ya go kgoga yeo a e thomilego ge a be a na le nywaga e 12. O itše: “Sekerete sa mathomo se be se bonagala se se na bothata. Eupša ge nywaga e dutše e eya, go kgoga go ile gwa fetoga bothata bjo bogolo. Nakong e nngwe ge ke be ke feletšwe ke disekerete, ke be ke ferekane kudu moo ke ilego ka tšea dikagare tša mašaledi a metšoko yeo e kgogilwego gomme ka a kgoboketša, ke moka ka a tatetša ka kuranta ya kgale. Ge ke nagana ka seo, ke a bona gore mokgwa wo o be o tloga o leša dihlong.” O kgonne bjang go kgaotša mokgwa wo o lešago dihlong wa go kgoga? O itše:  “Taba e bohlokwa e be e le kganyogo ya go kgahliša Jehofa. Go rata ga Jehofa batho le kholofelo yeo a e neago go mphile matla a go kgaotša mokgwa wo gatee ya ba moka.”

The Tobacco Atlas e re: “Go na le bohlatse bja thutamahlale bjoo bo bontšhago gore go kgoga motšoko go gobatša mo e ka bago karolo e nngwe le e nngwe ya mmele e bile go oketša dipalopalo tša batho bao ba babjago le bao ba hwago.” Go tsebja gabotse gore go kgoga go baka malwetši ao a sa fetelego a bjalo ka kankere, bolwetši bja pelo le malwetši a mangwe a maswafo. Eupša go ya ka Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (World Health Organization [WHO]), go kgoga ke sebaki se segolo sa mahu ao a bakwago ke malwetši a fetelago, a bjalo ka bolwetši bja mafahla.

Jehofa Modimo o re ruta ka Lentšu la gagwe Beibele gore re be le pono e nepagetšego ka maphelo a rena, mebele ya rena le bokgoni bja rena. Morwa wa gagwe e lego Jesu o bontšhitše taba ye ge a be a re: “O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka, ka moya wa gago ka moka le ka monagano wa gago ka moka.” (Mateo 22:37) Go molaleng gore Modimo o nyaka gore re diriše maphelo le mebele ya rena gabotse gomme re di sware ka tlhompho. Ge re dutše re ithuta ka Jehofa le dikholofetšo tša gagwe, re tla rata le go tšeela godimo dilo ka moka tšeo a re diretšego tšona. Se se tla re tutueletša go kgaotša selo le ge e le sefe seo se šilafatšago mebele ya rena.

Jayavanth, e lego ngaka ya kua India, o kgogile motšoko ka nywaga e 38. O itše: “Ke ithutile ka dikotsi tša go kgoga dimakasineng tša kalafo. Ke be ke tseba gore go kgoga go fošagetše e bile ke be ke eletša balwetši ba ka gore ba kgaotše mokgwa wo. Eupša nna ke be ke palelwa go dira seo, gaešita le ge ke ile ka leka ka makga a mahlano goba a tshelelago.” Ke’ng seo se mo thušitšego gore a feleletše a kgaoditše go kgoga? O laodiša ka gore: “Ke ile ka kgaotša go kgoga ke thušwa ke go ithuta Beibele. Go nyaka go kgahliša Jehofa go ntutueleditše go kgaotša gateetee.”

Muši woo motho a o ntšhago ge a kgoga le woo o kuelelago go tšwa motšokong o kotsi. Ge motho yo mongwe a hema muši woo a ka swarwa ke kankere le malwetši a mangwe, e bile ngwaga le ngwaga muši wo o bolaya batho ba 600 000 bao ba sa kgogego, kudukudu basadi le bana. Pego ya WHO e lemoša ka gore: “Ge  motho yo mongwe a hema muši wo o ba kotsing e kgolo.”

Go ya ka Jesu, ka morago ga molao wo o rego re rate Modimo go latela wo o rego re rate moagišani—ba malapa a rena, bagwera le batho ba bangwe bao re phelago le bona. O itše: “O rate moagišani wa gago ka mokgwa wo o ithatago ka wona.” (Mateo 22:39) Ge e ba re phegelela mokgwa wo o gobatšago bao re phelago le bona, gona ga re bontšhe gore re rata moagišani. Lerato la kgonthe le re šušumeletša gore re latele keletšo ya Beibele e rego: “Anke yo mongwe le yo mongwe a tšwele pele a tsoma seo se holago motho yo mongwe, e sego seo se holago yena a nnoši.”—1 Bakorinthe 10:24.

Armen, yo a dulago kua Armenia, o gopola gore: “Ka ge ba lapa lešo ba be ba kgongwa ke motšoko, ba ile ba nkgopela gore ke kgaotše go kgoga. Ke be ke sa nyake go dumela gore o be o ka se ba sware gabotse.” Ge a hlalosa seo se fetošitšego pono ya gagwe, o re: “Go ithuta Beibele le go rata Jehofa go nthušitše gore ke kgaotše go kgoga le go dumela gore go be go le kotsi e sego feela go nna eupša gape le go bao ke dulago le bona.”

Go ithuta Beibele go thušitše Olaf, Jayavanth, gotee le Armen gore ba tlogele mokgwa wo o lešago dihlong woo o bego o gobatša bona le ba bangwe. Ga se ba kgona go kgaotša feela ka baka la go tseba gore go kgoga go kotsi eupša ba dirile se ka gobane ba rata Jehofa e bile ba rata go mo kgahliša. Tema e bohlokwa yeo e kgathwago ke lerato e bontšhitšwe go 1 Johane 5:3, yeo e rego: “Se ke seo lerato la Modimo le se bolelago, gore re boloke ditaelo tša gagwe gomme ditaelo tša gagwe ga di boima.” Ke therešo gore go latela melao ya motheo ya Beibele ga se ka mehla go tla bago bonolo, eupša ge motho a šušumetšwa ke go rata Modimo kudu, go mo kwa go ka se be boima.

Ga bjale Jehofa Modimo o diriša lenaneo la go ruta batho la lefase ka bophara go thuša batho ba dimilione gore ba kgaotše go ba makgoba a motšoko. (1 Timotheo 2:3, 4) Go se go ye kae, a diriša Mmušo wa gagwe—pušo ya legodimong yeo e laolwago ke Morwa wa gagwe, Jesu Kriste—Jehofa o tla fediša tshepedišo ya kgwebo yeo e tletšego megabaru yeo e dirilego batho ba dimilione gore e be makgoba a motšoko. Leuba la go kgoga o tla le fedišetša sa ruri gomme a dira gore batho bao ba kwago ba be le mebele le menagano e phethagetšego.—Jesaya 33:24; Kutollo 19:11, 15.

Ge e ba o katana le go kgaotša go kgoga, o se ke wa fela matla. Ka go ithuta go rata Jehofa le go tšeela godimo tsela yeo a lebelelago go kgoga ka yona, le wena o tla hwetša matla a nyakegago gore o kgaotše go kgoga. Dihlatse tša Jehofa di ka rata go go bontšha tsela e kaone ya go ithuta le go diriša melao ya motheo ya Beibele. Kgodišega gore ge e ba o nyaka Jehofa a go thuša go kgaotša go lemalela motšoko, o tla go nea matla ao o a hlokago.—Bafilipi 4:13.