Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nka Dira Bjang Gore go Hlankela Modimo go Thabiše?

Nka Dira Bjang Gore go Hlankela Modimo go Thabiše?

Kgaolo 38

Nka Dira Bjang Gore go Hlankela Modimo go Thabiše?

Josh wa nywaga e 16 o patlame malaong a gagwe. Mmagwe o eme mojako. Ka go tia o re: “Joshua, tsoga! O a tseba gore ke mantšiboa a go ya dibokeng!” Josh o godišitšwe e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme go ya dibokeng tša Bokriste ke karolo ya ka mehla ya lapa la gabo. Lega go le bjalo, morago bjale Josh ga a rate go ya dibokeng.

O tsetsela ka gore: “Mma, na ruri ke swanetše go ya dibokeng?”

Mmagwe o araba ka gore: “Tlogela go ngongorega gomme o itokiše. Ga ke nyake go fihla ka morago ga nako gape!” Mmagwe o a retologa ke moka o thoma go sepela.

Josh o bolela seo se tlago ka kgopolong ya gagwe ge mmagwe a sa dutše a le kgauswi, o re: “Bona mo mma, bjo e ka ba e le bodumedi bja gago, eupša seo ga se bolele gore ke bja ka.” O tseba gabotse gore mmagwe o mo kwele, ka gobane mošito wa dikgato tša gagwe o ile wa kgaotša. Ke moka ntle le go araba, mmagwe o tšwela pele go sepela.

Josh o ipona molato ganyenyane ka seo a se boletšego. O tloga a sa nyake go kweša mmagwe bohloko. Eupša gape ga a nyake go kgopela tshwarelo. Selo feela seo a ka se dirago ke . . .

Ka go ngongorega, Josh o thoma go itokiša. Ke moka, go e na le gore a bolele le mmagwe, o ipotša gore: “Go se go ye kae ke tla swanelwa ke go itirela phetho. Ga ke swane le ba bangwe Holong ya Mmušo. Mohlomongwe ga ke mohuta wa go ba Mokriste!”

NA O kile wa ikwa ka tsela yeo Josh a ikwago ka yona tiragalong ye o sa tšwago go bala ka yona? Ka dinako tše dingwe, na go bonala eka ge batho ba bangwe ba thabela mediro ya moya, wena o fo ba o ithola kgwara? Ka mohlala:

● Na go wena go ithuta Beibele go fo swana le go dira mošomo o mongwe wa gae wa sekolo?

● Na ga o rate go tšea karolo bodireding bja ntlo le ntlo?

● Na o ikhwetša gantši o lewa ke bodutu ge o le dibokeng tša Bokriste?

Ge e ba karabo ya gago e le ee, o se ke wa nyama. O ka ithuta go thabela go hlankela Modimo. Anke re bone kamoo o ka dirago seo ka gona.

TLHOHLO 1 Go Ithuta Beibele

Lebaka leo go sego bonolo. Mohlomongwe o nagana gore ga o mohuta wa motho yo a ratago go ithuta. Go ka direga gore ga o kgone go tsepamiša kgopolo ka nako e telele, e lego seo se dirago gore o thatafalelwe ke go dula fase o theetše ka kelohloko! Ntle le moo, o ka ba o nagana gore o šetše o na le mošomo o lekanego wa sekolo woo o swanetšego go o dira.

Lebaka leo o swanetšego go dira seo. Ga se feela gore Beibele e buduletšwe ke Modimo, eupša gape “e hola ka go ruta, ka go thuša batho, ka go ba phošolla gotee le go ba bontšha kamoo ba ka phelago ka gona.” (2 Timotheo 3:16, Contemporary English Version) Go ithuta Beibele le go naganišiša ka seo o se balago go ka go thuša go kwešiša dilo tšeo le ka mohla o bego o ka se di kwešiše. Gopola gore ga go na selo sa mohola seo se fo go itlela ntle le gore o se šomele ka thata. Ge e ba o nyaka go ba sekgwari papading e itšego, o swanetše go ithuta melao ya yona o be o itlwaetše go bapala papadi yeo. Ge e ba o nyaka go phela gabotse mmeleng, gona o swanetše go itšhidulla. Ka tsela e swanago, ge e ba o nyaka go tseba ka Mmopi wa gago, o swanetše go ithuta Lentšu la Modimo.

Seo dithaka tša gago di se bolelago. “Ge ke thoma go tsena sekolong se se phagamego ke ile ka swanelwa ke go dira diphetho tše bohlokwa kudu bophelong. Bafsa ba be ba dira mehuta ya dilo ka moka tše di fošagetšego gomme ke ile ka swanelwa ke go itirela diphetho tše dingwe tše bjalo ka gore: ‘Na se ke seo ke nyakago go se dira? Na ruri batswadi ba ka ba nthuta therešo?’ Ke ile ka swanelwa ke gore ke ikhweletše seo.”Tshedza.

“Ka mehla ke be ke dumela gore seo ke bego ke ithuta sona e be e le therešo, eupša ke ile ka swanelwa ke go itlhatselela seo ka noši. Ke ile ka swanelwa ke go hlankela Modimo ka boithatelo e sego ka gobane batswadi ba ka ba be ba nyaka gore ke dire bjalo.”Nelisa.

Seo o ka se dirago. Itirele thulaganyo ya go ithuta yeo e dumelelanago le dinyakwa tša gago. O ka ikgethela dihlogo tšeo o tlago go ithuta tšona. O ka thoma kae? O re’ng o sa ithute Beibele ka mo go tseneletšego gomme o hlahlobišiše ditumelo tša gago, mohlomongwe o diriša puku e bjalo ka Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? *

Kamoo o ka thomago ka gona! Tsenya leswao le ✔ kgauswi le dihlogo tše pedi goba tše tharo tša Beibele tše di lego ka mo tlase tšeo o ka ratago go ithuta ka tšona ka mo go oketšegilego—goba ge e ba o rata, ingwalele tša gago.

□ Na Modimo o gona?

□ Nka kgonthišega bjang gore bangwadi ba Beibele ba be ba buduletšwe ke Modimo?

□ Ke ka baka la’ng ke swanetše go dumela tlholong go e na le go dumela go tlhagelelo?

□ Mmušo wa Modimo ke eng, gomme nka hlatsela bjang gore o gona?

□ Nka hlalosa bjang tumelo ya ka mabapi le seo se diregago ge motho a ehwa?

□ Ke ka baka la’ng ke swanetše go kgodišega gore go tla ba le tsogo ya bahu?

□ Nka kgonthišega bjang gore bodumedi bja therešo ke bofe?

․․․․․

TLHOHLO 2 Go Tšea Karolo Bodireding

Lebaka leo go sego bonolo. Go boledišana le batho ba bangwe ka Beibele goba go kopana le motho yo o tsenago le yena sekolo go ka tšhoša e le ruri.

Lebaka leo o swanetšego go dira seo. Jesu o laetše balatedi ba gagwe gore: “[Dirang] barutiwa . . . , le ba [rute] go boloka dilo tšohle tšeo ke le laetšego tšona.” (Mateo 28:19, 20) Eupša go na le mabaka a oketšegilego a go dira bjalo. Dinyakišišo di bontšha gore mafelong a mangwe bafsa ba bantši bao ba lego mahlalagading ba dumela go Modimo le Beibele. Lega go le bjalo, bona bafsa bao ga ba na kholofelo ya kgonthe ka bokamoso. Ka go ithuta ga gago Beibele, o na le tsebišo ya bohlokwa yeo dithaka tša gago tše dintši di e tsomago le go e hloka! Ka go boledišana le batho ba bangwe ka ditumelo tša gago, o tla ikwa o le kaone kudu gomme se bohlokwa le go feta ke gore o tla thabiša pelo ya Jehofa.—Diema 27:11.

Seo dithaka tša gago di se bolelago. “Nna le mogwera wa ka re ile ra lokišetša matseno ao a atlegago bodireding, gomme ra ithuta kamoo re ka fenyago dikganetšo le go dira maeto a go boela. Ka morago ga gore ke dire boiteko bjo bo oketšegilego bodireding, ke ile ka thoma go bo thabela.”Nelisa.

“Kgaetšedi yo mongwe wa Mokriste o nthušitše kudu! O mpheta ka nywaga e tshela gomme o sepela le nna bodireding e bile ka dinako tše dingwe o ya le nna go yo ja sefihlolo. O ile a mpontšha mangwalo a kgothatšago ao a nthušitšego go fetoša tsela yeo ke bego ke nagana ka yona. Ga bjale ke thabela go thuša batho ba bangwe ka baka la mohlala wa gagwe o mobotse. Ke leboga thušo ya gagwe kudu!”Shontay.

Seo o ka se dirago. Ka tumelelo ya batswadi ba gago, nyaka motho yo mongwe ka phuthegong ya geno yo a go fetago yoo o ka yago le yena bodireding. (Ditiro 16:1-3) Beibele e re: “Tšhipi e loutšwa ke tšhipi e nngwe. Ka go re’alo le sefahlego sa motho se loutšwa ke sa yo mongwe.” (Diema 27:17) Go na le mehola e mentši ya go gwerana le batho ba ba godilego bao ba nago le phihlelo e ntši. Alexis wa nywaga e 19 o re: “Ge e le gabotse go a thabiša go ba gare ga batho ba ba godilego.”

Kamoo o ka thomago ka gona! Ka mo tlase, ngwala leina la motho yo mongwe ka phuthegong ya geno yoo go tlaleletša go batswadi ba gago a ka go thušago bodireding.

․․․․․

TLHOHLO 3 Go ya Dibokeng tša Bokriste

Lebaka leo go sego bonolo. Ka morago ga go dula letšatši ka moka ka klaseng, go theetša dipolelo tše di theilwego Beibeleng ka iri goba go feta moo go ka bonala eka ke nako e telele kudu.

Lebaka leo o swanetšego go dira seo. Beibele e kgothaletša Bakriste gore: “A re hlokomelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana, kudukudu ka ge le bona letšatši le batamela.”—Baheberu 10:24, 25.

Seo dithaka tša gago di se bolelago. “Go lokišeletša diboka tša phuthego go bohlokwa e le gore o di thabele. Ka dinako tše dingwe o swanetše go fo itaya gore o dire seo. Ge o lokišeditše, o thabela diboka ka gobane o tseba seo go bolelwago ka sona e bile o ka kgona le go tšea karolo.”Elda.

“Ka nako e nngwe, ke ile ka thoma go lemoga gore ge ke araba dibokeng, ke di thabela kutšwanyana.”Jessica.

Seo o ka se dirago. Iphe nako ya go lokišetša e sa le pele gomme ge e ba go kgonega o arabe. Se se tla go thuša gore o ikwe o le karolo ya seo se dirwago dibokeng kutšwanyana.

Ka mohlala: Ke’ng seo se thabišago kudu—na ke go bogela papadi thelebišeneng goba go e bapala lepatlelong? Go molaleng gore go ba motšeakarolo papading go bose go phala go fo ba mmogedi. O re’ng o sa lebelele diboka tša Bokriste ka tsela e swanago?

Kamoo o ka thomago ka gona! Sekgobeng seo se lego ka mo tlase, ngwala gore ke neng moo o ka fetšago metsotso e 30 feela bekeng e nngwe le e nngwe o lokišeletša diboka tša phuthego.

․․․․․

Bafsa ba bantši ba bona go rereša ga mantšu a Psalme 34:8, ao a rego: “Latswang le be le boneng gore Jehofa o lokile.” Na go a kgotsofatša go fo kwa go bolelwa ka dijo tše di rothišago mare? Na ga go kaone gore o je dijo tšeo ka bowena? Go bjalo le tabeng ya go hlankela Modimo. Latswa o be o iponele gore ke mo go putsago gakaakang go tšea karolo medirong ya moya. Beibele e re motho yoo e sego mokwi feela eupša e le modiri wa modiro “o tla thabišwa ke go o dira.”—Jakobo 1:25.

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Ithute kamoo o ka ipeelago dipakane le go di fihlelela.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 19 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

LENGWALO LA BOHLOKWA

“Fetogang ka go fetola menagano ya lena, e le gore le itlhatselele thato e botse le e amogelegago le e phethegilego ya Modimo.”—Baroma 12:2.

KELETŠO

Eba le puku ya go ngwalela dintlha gomme o thome go ngwala dintlha tše dikgolo dibokeng tša Bokriste. Nako e tla kitima e bile go ithuta go tla ba bonolo!

NA O BE O TSEBA . . . ?

Ga se phošo go hlahloba ditumelo tša gago tša bodumedi. Ge e le gabotse, go botšiša dipotšišo ke moka wa dira nyakišišo ke tsela e botse ya go bona ge e ba seo o se dumelago ka Modimo e tloga e le therešo.—Ditiro 17:11.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Ke tla rulaganya metsotso e ․․․․․ go bala Beibele letšatši le lengwe le le lengwe gomme ka fetša metsotso e ․․․․․ beke e nngwe le e nngwe ke lokišeletša diboka tša Bokriste.

E le gore ke theetše ka kelohloko dibokeng tša Bokriste, ke tla ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke ka baka la’ng mediro ya moya e ka bonala e tšwafiša go mofsa yo a lego mahlalagading?

● Ke efe ya dikarolo tše tharo tša go hlankela Modimo yeo go boletšwego ka yona kgaolong ye yeo o ka ratago go šomela go yona?

[Ntlhakgolo go letlakala 278]

“Bodumedi bjo ke lego go bjona ga e sa le bja batswadi ba ka feela, eupša ke bodumedi bja ka. Jehofa ke Modimo wa ka gomme ga ke nyake go dira selo le ge e le sefe seo se tlago go senya tswalano ya ka le yena.”—Samantha

[Box/​Pictures on pages 280, 281]

Ba ile ba Ipeela Dipakane

Beibele e re: “[Ga le] tsebe gore bophelo bja lena bo tla ba bjang gosasa.” (Jakobo 4:14) Mabakeng a mangwe, lehu le tla go sa letelwa e bile se se ka direga motho e sa le yo monyenyane. Ge o dutše o bala phihlelo ya Catrina le ya Kyle, ela hloko kamoo ba ilego ba itirela leina le lebotse le Jehofa Modimo nakong ya bophelo bja bona bjo bokopana ka go ipeela dipakane tša moya le go di fihlelela.—Mmoledi 7:1.

Catrina o hwile a na le nywaga e 18, eupša ge a be a na le nywaga e 13 o be a šetše a ngwadile seo a ratago go se dira bophelong bja gagwe, e lego lelokelelo la dipakane tšeo a bego a nyaka go di fihlelela. Dipakane tša gagwe di be di akaretša go tsenela tirelo ya nako e tletšego, go hlankela nageng yeo go nyakegago barutiši ba Beibele gotee le go šoma le tatagwe medirong ya go aga Diholo tša Mmušo. O ngwadile gore: “Ke neetše bophelo bja ka go Jehofa Modimo!” Pakane ya Catrina e be e le “go phela go ya ka ditekanyetšo tša Modimo, ka tsela yeo e tlago go mo thabiša.” Ge a be a bolokwa, Catrina o ile a hlaloswa e le “ngwanenyana yo mobotse yoo a bego a rulagantše gore bophelo bja gagwe ka moka bo thewe go Jehofa.”

Go tloga ge e sa le yo monyenyane, Kyle o be a rutilwe go ipeela dipakane. Ka morago ga go hwa kotsing e šoro ya koloi ge a be a na le nywaga e 20, ba leloko ba ile ba hwetša puku yeo a bego a ngwadile dipakane tša gagwe tšeo mmagwe a bego a mo thušitše go ipeela tšona ge a be a na le nywaga e mene feela. Dipakane tša gagwe di be di akaretša go kolobetšwa, go nea dipolelo Holong ya Mmušo le go hlankela ntlongkgolo ya Dihlatse tša Jehofa, moo a bego a tla thuša ka go tšweletša dipuku tšeo di bego di tla thuša batho go ithuta ka Modimo. Ka morago ga go lebelela puku ya dipakane tšeo Kyle a ipeetšego tšona nywaga e mentši pele ga moo, mmagwe o itše: “O fihleletše e nngwe le e nngwe ya dipakane tšeo.”

Ke dipakane dife tšeo wena o šetšego o ipeetše tšona? Ga o tsebe gore bophelo bja gago bo tla ba bjang gosasa. Ka gona, diriša letšatši le lengwe le le lengwe ka botlalo. Go swana le Catrina le Kyle, diriša nako ya gago ka tsela e putsago kudu ka mo go ka kgonegago. Ekiša moapostola Paulo, yoo ge a be a le kgauswi le go hwa a bego a ka re: “Ke lwele ntwa e botse, ke feditše go kitima lebelo, ke bolokile tumelo.” (2 Timotheo 4:7) Kgaolo e latelago e tla go thuša go dira sona seo!

[Seswantšho go matlakala 274, 275]

Ge e ba o nyaka go matlafala mmeleng, gona o swanetše go itšhidulla. Ge e ba o nyaka go matlafala moyeng, gona o swanetše go ithuta Lentšu la Modimo