Kgaolo 21

Nka Diriša Bjang Nako ya ka ka Bohlale?

O ka rata go ba le diiri tše kae tše oketšegilego ka letšatši? ․․․․․

O tla dira’ng ka nako e nngwe e oketšegilego?

□ O tla e fetša o dutše le bagwera

□ O tla robala

□ O tla ithuta

□ Se sengwe ․․․․․

NAKO e swana le pere yeo e nago le mafolofolo—gore e go hole, o swanetše go ithuta go e laola. Ge o ka laola nako ya gago, ga go pelaelo gore o tla fokotša go gateletšega, wa kaonefatša dimaraka tša gago tša sekolong le gona batswadi ba gago ba tla go bota kutšwanyana. O ka re: “Seo se kwagala se kgahliša, eupša go bonolo go se bolela go e na le go se dira!” Therešo ke gore o tla lebeletšana le mathata. Eupša o ka a fenya. A re lebelele mehlala e itšego.

Bothata #1: Go Dira Lenaneo

Seo se ka go thibelago. Kgopolo feela ya go dira lenaneo e dira gore o ikwe o tantšwe! O rata go fo dira dilo, e sego go laolwa ke lenaneo la seo o swanetšego go se dira.

Lebaka leo ka lona o swanetšego go kgomarela lenaneo. Kgoši Solomone o ngwadile gore: “Maano a motho yo mafolofolo a a mo hola.” (Diema 21:5) Solomone e be e le motho yo a swaregilego. E be  e le monna yo a nyetšego, e le tate e bile e le kgoši. Le gona ga go na pelaelo gore o ile a swarega kudu bophelong ge a dutše a gola. Ka mo go swanago, le wena o swaregile gona bjale. Eupša ga go na pelaelo gore o tla swarega kudu ge o dutše o gola. Go kaone gore o be le thulaganyo gona bjale, pele o šiwa ke nako!

Seo dithaka tša gago di se bolelago. “Mo e ka bago dikgwedi tše tshelelago tše di fetilego, ke ile ka thoma go rulaganya lenaneo la ka ka mehla. Ke be ke leka go nolofatša dilo gomme go ba le lenaneo go be go bonagala go thuša!”—Joey.

“Go ba le lelokelelo la dilo tšeo ke swanetšego go di dira go nthuša go kgomarela lenaneo la ka. Ge ke na le dilo tše oketšegilego tšeo ke swanetšego go di dira, nna le mma re di ngwala fase ka moka ga tšona e le gore re bone kamoo re ka thušanago ka gona go fihlelela dipakane tša rena.”—Mallory.

Seo se tlago go go thuša. Lebelela taba ye ka tsela ye: A re re le tlo tšea leeto. Setho se sengwe le se sengwe sa lapa se fo fošetša mekotla ya sona ka putung ya koloi. Go bonagala eka go ka se be le sekgoba se se lekanego gore le tsenye dilo ka moka. Le ka dira’ng? Le ka thoma lefsa, la tsenya mekotla e megolo pele ke moka la tsenya e menyenyane sekgobeng seo se šetšego.

Mokgwa o swanago o ka dirišwa tabeng ya go beakanya bophelo bja gago. Ge o thoma pele ka go dirišetša nako ya gago dilong tše dinyenyane, o ka tla wa se hwetše nako ya go dira dilo tše bohlokwa. Thoma pele ka go bula sekgoba bakeng sa dilo tše dikgolo, ke moka o tla makatšwa ke go bona gore o tla ba le nako e ntši gakaakaang ya go dira dilo tše dingwe ka moka!—Bafilipi 1:10.

Ke dilo dife tše bohlokwa kudu tšeo o swanetšego go di dira?

․․․․․

Bjale boela morago o bee dilo tše di tlago pele maemong a tšona—lokeletša dilo tše o swanetšego go di dira go ya ka bohlokwa bja  tšona. Ge e ba o ka dira dilo tše dikgolo pele, o ka makatšwa ke go bona gore o šaletšwe ke nako e ntši gakaakaang ya go dira dilo tše dinyenyane.

Seo o ka se dirago. Hwetša sedirišwa se senyenyane sa go ngwalela dilo tšeo o swanetšego go di dira, ke moka o lokeletše dilo tšeo go ya ka bohlokwa bja tšona. Ka lehlakoreng le lengwe, mohlomongwe se sengwe sa dilo tše di lego ka mo tlase se ka go šomela.

□ Almanaka ya mogalathekeng

□ Pukwana ya go ngwalela

□ Almanaka yeo e lego khomphutheng

□ Almanaka yeo e dulago tesekeng

Bothata #2: Go Kgomarela Lenaneo

Seo se ka go thibelago. Ka morago ga sekolo o fo nyaka go iketla o bogele TV ka metsotso e sego kae. Goba o rulaganya go ithuta bakeng sa tlhahlobo, eupša o hwetša molaetša wo o go laletšago go yo bogela filimi. Filimi yeo e ka se go letele, eupša wena o ka emiša ka go bala go fihlela bošego. O ipotša gore: ‘Go feta moo, go bonagala ke atlega gakaone ge ke dira dilo nako e nkeme ka phefong.’

Lebaka leo o swanetšego go kgomarela lenaneo. O ka hwetša dimaraka tše kaone ge o ithuta nakong ya ge monagano wa gago o le šedi kudu. Le gona, na ga bjale ga o na dilo tše dintši tšeo di go gateletšago tšeo o swanetšego go lebeletšana le tšona? Bjale ke ka baka la’ng o oketša dilong tšeo ka go ithuta ka lepotlapotla bošego kudu bakeng sa tlhahlobo? Mesong e latelago go tla ba bjang? O ka tsoga mosegare, wa ikwa o gateletšegile kudu, wa swanelwa ke go tšwa o kitima, mohlomongwe wa ba wa fihla ka morago ga nako sekolong.—Diema 6:10, 11.

Seo dithaka tša gago di se bolelago. “Ke rata go bogela TV, go letša katara le go ba le bagwera. Dilo tše ga se tša fošagala; eupša ka dinako tše dingwe di kgoromeletša dilo tša bohlokwa kudu morago, ke moka ka feleletša ke dira dilo ka lepotlapotla.”—Julian.

Seo se tlago go go thuša. O se ke wa fo dira feela lenaneo la dilo tšeo o swanetšego go di dira—dira le la dilo tšeo o di thabelago. Julian  o re: “Go bonolo gore ke dire seo ke swanetšego go se dira, ka ge ke tseba gore go na le dilo tšeo ke di thabelago tšeo ke tlago go di dira ka moragonyana. Leano le lengwe še le: Ipeele pakane e kgolo yeo o nyakago go e fihlelela, ke moka o bee le tše dinyenyane tšeo o tlago go di fihlelela e le go kgonthišetša gore o sa dutše o latela lenaneo la gago.

Seo o ka se dirago. Ke pakane efe e tee goba tše pedi tša kgonthe tšeo o ka di fihlelelago dikgweding tše di tlago tše tshelelago?

․․․․․

Ke pakane efe ya kgonthe yeo o ka e fihlelelago nywageng e mebedi e tlago, le gona o swanetše go thoma go dira eng gona bjale e le gore o tle o fihlelele pakane yeo? *

․․․․․

Bothata #3: Bothakga le go ba le Thulaganyo

Seo se ka go thibelago. O ka thibelwa ke gore ga o kgonthišege kamoo go ba sethakga le go ba le thulaganyo go ka go thušago ka gona go diriša nako ya gago gakaone. Ka ntle le moo, go ba lešaedi go bonagala go le bonolo kudu. O  ka hlwekiša phapoši ya gago gosasa, goba o ka fo se e hlwekiše! Ga o tshwenyege ka bošaedi, ka gona o tloga o se na taba. Goba na o na le taba?

Lebaka leo ka lona o swanetšego go ba sethakga le go ba le thulaganyo. Go ba sethakga dilong ka moka le go ba le thulaganyo go tla go bolokela nako ge o nyaka dilo tša gago. Le gona se se tla go nea khutšo ya monagano yeo o tlogago o e nyaka.—1 Bakorinthe 14:40.

Seo dithaka tša gago di se bolelago. “Ka dinako tše dingwe ge ke se na nako ya go phutha diaparo tša ka, ke timelelwa ke dilo tšeo ke di nyakago gare ga tlhakatlhakano yeo ka moka!”—Mandy.

“Ke ile ka fetša beke ke timeletšwe ke sepatšhe sa ka. Taba yeo e ile ya nkgateletša kudu. Mafelelong ke ile ka se hwetša ge ke be ke hlwekiša phapoši ya ka.”—Frank.

Seo se tlago go go thuša. Leka go bušetša dilo madulong a tšona kapejana kamoo o ka kgonago. Dira seo ka mehla go e na le go leta go fihlela go hlakahlakane.

Seo o ka se dirago. Leka go dira gore bothakga e be mokgwa wa  gago. Bea dilo tšohle ka bothakga gomme o bone ge e ba seo se ka se go nolofaletše bophelo.

Wena, dithaka tša gago le batswadi ba gago le na le nako e lekanago letšatši le lengwe le le lengwe. Ge o ka e senya, o tla itshola. E diriše ka bohlale gomme o tla hwetša meputso. Kgetho ke ya gago.

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Na batswadi ba gago ke bafaladi? Na o ikhwetša o sa swane le batho ba bangwe sekolong goba ka gae? Ithute kamoo o ka fetošago maemo a gago gore a go hole.

[Mongwalo wa tlase]

LENGWALO LA BOHLOKWA

‘Kgonthišetša dilo tše bohlokwa kudu.’—Bafilipi 1:10.

KELETŠO

O se ke wa leka go diriša ditšhišinyo tše di boletšwego mo kgaolong ye ka nako e tee. Go e na le moo, diriša feela e nngwe ya tšona kgweding e tlago. Ge o šetše o fihleletše bokgoni bjoo, kgetha bjo bongwe bjoo o ka šomelago go bjona.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Go rulaganya go dira mediro e mentši ka letšatši letee go tla go bakela kgateletšego. Ge e ba o rulaganya dilo tše di tlago pele, o tla tseba gore ke mediro efe yeo o swanetšego go e dira le gore ke efe yeo o ka e tlogelago.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Modiro wo nka fetšago nako e nyenyane ke o dira ke ․․․․․

Ke tla diriša nako yeo e šetšego go dira se se latelago ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Go ithuta go rulaganya nako ya gago gona bjale go tla go thuša bjang go rulaganya legae la gago nakong e tlago?

● Ke dithuto dife mabapi le go diriša nako gabotse tšeo o ka ithutago tšona go batswadi ba gago?

● Ge e ba o šetše o diriša lenaneo, ke diphetogo dife tšeo o ka di dirago e le gore le tle le šome kaone?

[Ntlhakgolo go letlakala 154]

“Ke ile ka kwa motho yo mongwe a dira metlae ka nna gore ge e ba o nyaka gore ke be lefelong le itšego ka iri ya bone, gona o swanetše go mpotša gore ke be moo ka iri ya boraro. Ke moo ke ilego ka lemoga gore ke swanetše go rulaganya nako ya ka gabotse!”—Ricky

[Lepokisi go letlakala 155]

Nako ya ka e Felela Kae?

Ka beke, ka kakaretšo bafsa ba nywaga ya magareng ga e seswai le e 18 ba diriša diiri tša bona ka tsela ye:

17

ba na le batswadi ba bona

30

ba le sekolong

44

ba bogetše TV, ba bapala dipapadi tša bidio, ba ngwalelana melaetša le go theetša mmino

Hlakanya diiri tšeo o di dirišago beke e nngwe le e nngwe

o bogetše TV ․․․․․

o bapala dipapadi tša bidio ․․․․․

o diriša Inthanete ․․․․․

o theeditše mmino ․․․․․

Palomoka ․․․․․

Diiri tšeo go ka bago bonolo gore ke di dirišetše dilo tša bohlokwa kudu ke tše ․․․․․

[Seswantšho go letlakala 153]

Nako e swana le pere yeo e nago le mafolofolo—o swanetše go ithuta go e laola