Kgaolo 18

Nka Lebeletšana Bjang le Kgateletšego Sekolong?

“Ke ile ka gateletšega kudu sekolong moo gantši ke ilego ka ikwa eka nka lla le go goeletša ka nako e tee.”—Sharon.

“Kgateletšego ya sekolong ga e fokotšege ge o gola—go fo ba go fetoga mabaka ao a e bakago.”—James.

 NA O nagana gore batswadi ba gago ba fo ba ba sa kwešiše bogolo bja kgateletšego yeo o bago le yona sekolong? Mohlomongwe ba ka go botša gore ga o na boikarabelo bja go lefelela ntlo, go fepa lapa goba gore ga o na mongmošomo yo o swanetšego go mo kgahliša. Lega go le bjalo, mohlomongwe o kwa eka sekolong o lebeletšana le kgateletšego e kgolo go fo swana le ya batswadi ba gago—goba go feta moo.

Leeto la go ya le go boa sekolong e ka ba leo le gateletšago. Tara yo a dulago United States o re: “Gantši go be go tsoga dintwa ka peseng ya sekolo. Mootledi o be a tla emiša pese ke moka yo mongwe le yo mongwe a swanelwe ke go fologa. Ka moka ga rena re be re tla ditelwa ka seripagare sa iri goba go feta moo.”

Na kgateletšego e a fela ge o fihla sekolong? Le gatee! Mohlomongwe o lebeletšana le dilo tše di latelago:

● Kgateletšego yeo e bakwago ke barutiši.

“Barutiši ba ka ba nyaka gore ke atlege le go hwetša dimaraka tše kaonekaone ka mo go ka kgonegago, gomme ke ikwa ke gateletšega go ba thabiša.”—Sandra.

“Barutiši ba gapeletša barutwana go atlega dithutong tša bona, kudukudu ge e ba morutwana a kgona.”—April.

“Gaešita le ge o na le dipakane tša bohlokwa ka bophelo bja gago, barutiši ba bangwe ba dira gore o ikwe o se selo ge e ba o sa phegelele dipakane tša sekolong tšeo bona ba naganago gore o swanetše go di phegelela.” *—Naomi.

Kgateletšego yeo e bakwago ke barutiši e go kgoma bjang?

․․․․․

● Kgateletšego yeo e bakwago ke dithaka tša gago.

“Sekolong se se phagamego, bana ba na le tokologo e kgolo e bile ke marabele a magolo. Ge e ba o sa dire seo ba se dirago, ba nagana gore o robetše.”—Kevin.

“Ka mehla ke lebeletšana le teko ya gore ke nwe bjala le go ba le thobalano. Ka dinako tše dingwe go thata go lwantšha kganyogo ya go nyaka go dira dilo tšeo.”—Aaron.

 “Ka ge ga bjale ke na le nywaga e 12, kgateletšego e kgolo yeo ke lebeletšanago le yona ke ya go beana mabaka. Yo mongwe le yo mongwe sekolong o re: ‘O tla ba le lesogana neng?’”—Alexandria.

“Ke ile ka gapeletšwa go intšha le mošemane yo mongwe. Ge ke be ke gana, ke ile ka bitšwa ngwanenyana wa go ratana le banenyana. Seo se diragetše ge ke be ke na le nywaga e lesome feela!”—Christa.

Kgateletšego yeo e bakwago ke dithaka tša gago e go kgoma bjang?

․․․․․

● Dibaki tše dingwe tša kgateletšego. Tsenya leswao le ✔ kgauswi le selo seo se go kgomago kudu—goba o ingwalele se sengwe.

□ Ditlhahlobo tšeo o tlago go di ngwala

□ Mošomo wa gae wa sekolo

□ Dipakane tše dikgolo tšeo batswadi ba gago ba go beetšego tšona

□ Go leka go fihlelela dipakane tše dikgolo tšeo o ipeetšego tšona

□ Bomphenyašilo goba go tshwenywa ka tša thobalano

□ Se sengwe ․․․․․

Megato e Mene ya go Fokotša Kgateletšego

Therešo ke gore o ka se letele gore o fetše sekolo ntle le gore o lebeletšane le mohuta o itšego wa kgateletšego. Kgateletšego e kgolo e ka tloga e gatelela motho. Kgoši Solomone yo bohlale o ngwadile gore: “Kgatelelo e ka dira gore yo bohlale a dire tša bogaswi.” (Mmoledi 7:7) Eupša ga se wa swanela go dumelela seo se go diragalela. Selo seo se ka go thušago ke go ithuta kamoo o ka lebeletšanago le kgateletšego ka katlego.

Go lebeletšana le kgateletšego go swana le go kuka ditšhipi.  E le gore motho yo a kukago ditšhipi a kgone go di kuka, o swanetše go itokiša gabotse e sa le pele. Ga a dire gore ditšhipi di imele kudu moo a ka se kgonego go di kuka, le gona o di kuka ka tsela ya maleba. Ge a gata megato e bjalo, o matlafatša mešifa ya gagwe ka ntle le go ikgobatša mmeleng. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba a ka palelwa ke go gata megato ye, a ka gagoga mošifa goba gaešita le go robega lerapo.

Ka mo go swanago, o ka kgona go laola dikgateletšego tšeo o lebeletšanago le tšona gomme ka katlego wa phetha modiro wo o nyakago go o dira o se wa ikgobatša. Bjang? Gata megato e latelago:

1. Tseba dibaki tša kgateletšego. Seema se bohlale se re: “Ge o bona mathata a etla, o se ke wa ba setlaela gomme wa fo itahlela ka gare ga wona—eba bohlale o khute.” (Diema 22:3, Contemporary English Version) Eupša o ka se khutele kgateletšego e kgolo ka ntle le gore o tsebe pele seo se ka bago se e bakile. Ka gona, lebelela morago kgauswi le moo o tsentšego leswao le ✔ pejana. Ke sebaki sefe sa kgateletšego seo se go kgomago kudu gona bjale?

2. Dira nyakišišo. Ka mohlala, ge e ba o gateletšwa ke mošomo o montši wa sekolo wa gae, dira nyakišišo ka ditšhišinyo tšeo di lego go Kgaolo 13 ya Bolumo 2. Ge e ba o ikwa o gatelelwa go itshwara ka tsela e gobogilego ka tša thobalano le motho yo o tsenago le yena ka klaseng, o tla hwetša gape keletšo e thušago go  . Ge e ba o ikwa o gatelelwa go itshwara ka tsela e gobogilego ka tša thobalano le motho yo o tsenago le yena ka klaseng, o tla hwetša gape keletšo e thušago go  . Ge e ba o ikwa o gatelelwa go itshwara ka tsela e gobogilego ka tša thobalano le motho yo o tsenago le yena ka klaseng, o tla hwetša gape keletšo e thušago go Kgaolo 2, 5 le 15 tša bolumo yeo.

3. O se ke wa dikadika. Ke mathata a sego kae ao a tlago go nyamelela ge e ba o a hlokomologa. Gantši a a gakala ge e ba a sa rarollwe, ka go re’alo a go okeletša kgateletšego. Ge o dirile phetho ya kamoo o tlago go lebeletšana le kgateletšego e itšego, o se ke  wa hlwa o diega. Napa o dire bjalo. Ka mohlala, ge e ba o le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme o leka go phela ka ditekanyetšo tša boitshwaro tša Beibele, ipolele o le yona ka pela ka mo go ka kgonegago. Go dira bjalo go ka fokotša kgateletšego ya gago. Marchet wa nywaga e 20 o re: “Mathomong a ngwaga o mongwe le o mongwe sekolong, ke be ke thoma poledišano ka ditaba tše itšego tšeo ke bego ke tseba gore di tla nnea sebaka sa go hlalosa ditekanyetšo tša ka tšeo di theilwego Beibeleng. Ke lemogile gore ge ke be ke dikadika go ipolela gore ke Hlatse, ke moo go bego go eba thata go dira bjalo ka morago. Ke ile ka thušwa kudu ke go botša ba bangwe ditumelo tša ka le go phela ka go dumelelana le tšona ngwaga ka moka.”

4. Kgopela thušo. Gaešita le motho yo matla kudu yo a kukago ditšhipi go na le mo a felelago gona. Le wena go na le mo o felelago. Eupša ga go hlokagale gore o ipolaiše morwalo. (Bagalatia  6:2) Ke ka baka la’ng o sa boledišane le batswadi ba gago goba Mokriste yo mongwe yo a gotšego tsebong? Ba bontšhe dikarabo tšeo o di ngwadilego pejana kgaolong ye. Ba kgopele ditšhišinyo.

Na go na le Kgateletšego e Swanetšego?

O ka thatafalelwa ke go dumela taba ya gore go ikwa o gateletšegile ka tsela e itšego ge e le gabotse ke selo se sebotse. Ka baka la’ng? Ka gobane seo se bontšha gore o šoma ka thata le gore letswalo la gago le sa šoma. Ela hloko kamoo Beibele e hlalosago ka gona motho yo go bego go bonagala a se na kgateletšego, e re: “O tla robala moo go le gokae o sa dire selo? O tla tsoga neng gomme wa kgaotša go robala? O sa robala go se nene. O sa bo re šwaa. O sa phutha diatla gomme o robale. Gateetee dilo ka moka di ile, bjalo ka ge eka di thopilwe ke mohlakodi yo a itlhamilego.”—Diema 6:9-11, Contemporary English Version.

Heidi wa nywaga e 16 o phetha taba ye gabotse. O re: “Sekolo se ka bonagala e le lefelo le le sa kgahlišego e le ruri, eupša dikgateletšego tšeo o lebeletšanago le tšona moo di swana le tšeo o tlago go lebeletšana le tšona mošomong.” Ke therešo gore go lebeletšana le kgateletšego ka katlego ga go bonolo. Eupša ge e ba kgateletšego e laolwa ka tsela ya maleba, e ka se go gobatše. Ge e le gabotse, e ka go matlafatša.

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Na go tlogela sekolo ke tharollo ya mathata a gago?

[Mongwalo wa tlase]

LENGWALO LA BOHLOKWA

‘Lahlela dipelaelo tša gago ka moka go Mo-dimo, gobane o a go hlokomela.’—1 Petro 5:7.

KELETŠO

Aroganya mathata ao a go bakelago kgateletšego ka magoro a mabedi, legoro le lengwe e be la mathata ao o ka kgonago go a rarolla gomme le lengwe e be la ao o ka se kgonego go a rarolla. Sa pele, swaragana le mathata ao o ka kgonago go a rarolla. Ke moka ge mathata ao ka moka a fedile—ge e ba go tla tsoga go bile bjalo—o tla ba o šaletšwe ke nako e ntši ya go nagana ka mathata ao o ka se kgonego go a rarolla.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Go robala ka mo go lekanego bošego bjo bongwe le bjo bongwe—bonyenyane diiri tše seswai—ga go go thuše feela go lebeletšana le kgateletšego eupša gape go go thuša go kaonefatša go gopola dilo.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

E le go nthuša gore ke lebeletšane le kgateletšego ka katlego, ke ikemišeditše gore ge e ba go kgonega ke robale ka ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke ka baka la’ng go itira yo a phethagetšego go tlago go fo oketša kgateletšego ya gago?

● Ke mang yo o ka boledišanago le yena ge e ba o gateletšegile kudu?

[Ntlhakgolo go letlakala 132]

“Tate o be a rapela le nna letšatši le letšatši pele a ntlogela sekolong. Seo ka mehla se be se ntira gore ke ikwe ke bolokegile.”—Liz

[Seswantšho go letlakala 131]

Go fo swana le ge go kuka ditšhipi ka tsela ya maleba go ka go matlafatša mmeleng, go lebeletšana le kgateletšego ka tsela ya maleba go ka go matlafatša maikwelong