Kgaolo 33

Ke’ng Seo ke Swanetšego go se Tseba ka go Kgoga?

Lebelela dikgetho tše di latelago gomme o tsenye leswao le ✔ mapokising ao a lego kgauswi le selo le ge e le sefe seo o naganago gore se hlalosa maikwelo a gago.

□ Ke nyaka go fo tseba

□ Ke lebeletšane le kgateletšego

□ Ke nyaka go amogelwa ke ba bangwe

□ Ke tshwenyegile ka boima bja ka bja mmele

 GE E ba go na le lepokisi le ge e le lefe leo o le swailego go letlakala 237, gona go na le selo seo o swanago ka sona le dithaka tša gago tšeo di kgogago motšoko goba tšeo di kilego tša nagana ka go kgoga. * Ka mohlala:

Go kgotsofatša go nyaka go fo tseba. “Ke be ke ipotšiša gore go kgoga go bjang, ka gona ke ile ka tšea sekerete go ngwanenyana yo mongwe sekolong ka utama ke moka ka se kgoga.”—Tracy.

Go lebeletšana le kgateletšego le go nyaka go amogelwa ke ba bangwe. “Bana ba sekolong sa rena ba tlwaetše go bolela gore, ‘Ke kgalegile sekerete,’ ke moka ka morago ga go kgoga ba re: ‘Agaa, bjale ke ikwa gabotse!’ Ka gona ge ke be ke gateletšegile, ke be ke duma go kgoga.”—Nikki.

Go fokotša boima bja mmele. “Banenyana ba bangwe ba kgogela gore e dule e le ba basesane—seo se bonolo kudu go feta go lekanyetša dijo tšeo o di jago!”—Samantha.

Eupša pele ga ge o ka tšhuma sekerete sa mathomo goba se sengwe, ema gomme o nagane. O se ke wa swana le hlapi yeo e jago dijo tšeo di tsentšwego molabeng. Ke therešo gore hlapi yeo e ka hwetša moputso o monyenyane, eupša e tla loba bophelo! Go e na le moo, latela keletšo ya Beibele ke moka o diriše “matla a [gago] a go nagana gabotse.” (2 Petro 3:1) Araba dipotšišo tše di latelago.

Ke’ng Seo ge e le Gabotse o se Tsebago ka go Kgoga?

Araba lefoko le lengwe le le lengwe ka therešo goba maaka.

a. Go kgoga go tla fokotša kgateletšego ya ka.

□ Therešo □ Maaka

b. Ke tla hemela mo e ka bago muši ka moka ka ntle.

□ Therešo □ Maaka

c. Go kgoga go ka se nkgobatše mmeleng go fihlela ge ke godile.

□ Therešo □ Maaka

d. Go kgoga go tla dira gore ke kgahle kutšwanyana batho ba bong bjo bo fapanego.

□ Therešo □ Maaka

e. Ge e ba ke kgoga, go gobala nna e sego motho yo mongwe.

□ Therešo □ Maaka

f. Modimo ga a na taba le gore ke a kgoga goba ga ke kgoge.

□ Therešo □ Maaka

 Dikarabo

a. Maaka. Gaešita le ge go kgoga go okobatša kgateletšego ya motho ka nakwana, borathutamahlale ba hweditše gore tagi yeo e bitšwago nicotine ge e le gabotse e oketša tekanyo ya dihomoune tšeo di bakago kgateletšego.

b. Maaka. Dinyakišišo tše dingwe di bontšha gore tekanyo ya ka godimo ga 80 lekgolong ya muši wa sekerete o šala ka gare ga mmele wa gago.

c. Maaka. Gaešita le ge dikotsi di oketšega nako le nako ge o kgoga sekerete, ke ditlamorago tše sego kae tšeo e lego tša kapejana. Batho ba bangwe ba lemalela go kgoga ka morago ga go kgoga sekerete setee feela. Tekanyo yeo maswafo a gago a bušago moya ka yona e tla fokotšega gomme o ka ba le bothata bja go gohlola o sa fetše. Letlalo la gago le tla šošobana kudu le gona seo se tla direga o sa le yo monyenyane. Go kgoga go oketša dikotsi tša gore ditho tša gago tša pelego di se ke tša šoma tabeng ya tša thobalano, o dule o tšhogile e bile o gateletšegile.

d. Maaka. Monyakišiši Lloyd Johnston o hweditše gore bafsa ba mahlalagading bao ba kgogago “ga ba kgahle bontši bja batho ba bong bjo bo fapanego.”

e. Maaka. Muši wo o bakwago ke batho ba go kgoga o bolaya batho ba dikete ngwaga le ngwaga; muši woo o tla gobatša ba lapa la gago, bagwera gaešita le dikatse le dimpša tša gago.

 f. Maaka. Bao ba nyakago go kgahliša Modimo ba swanetše go itlhwekiša “[ditšhileng] tšohle tša nama.” (2 Bakorinthe 7:1) Ga go na pelaelo gore go kgoga go šilafatša mmele. Ge e ba o kgetha go se hlweke, go ikgobatša le go gobatša ba bangwe ka go diriša motšoko, o ka se be mogwera wa Modimo.—Mateo 22:39; Bagalatia 5:19-21.

Kamoo o ka Ganago go Kgoga

O tla dira’ng ge e ba motho yo mongwe a go nea sekerete? Karabo e bonolo eupša e le e matla gantši e tla šoma, e bjalo ka gore: “Aowa ke a leboga, ga ke kgoge.” Ge e ba motho yoo a phegelela goba a bile a go kwera, gopola gore go se kgoge ke kgetho ya gago. O ka re:

● “Ke ithutile ka dikotsi tša go kgoga gomme ka kgetha go se kgoge.”

● “Ke sa nyaka go phela ka ge ke sa na le dipakane tše itšego tša bohlokwa bophelong.”

● “Na o mpotša gore ga ke na tshwanelo ya go itirela kgetho?”

Lega go le bjalo, go swana le bafsa bao go boletšwego ka bona pejana kgaolong ye, o ka hwetša gore kgateletšo e kgolokgolo ke gore wena ka bowena o kganyoga go kgoga. Ge e ba go le bjalo, o ka lwantšhana le kganyogo yeo ka gore o naganišiše ka dipotšišo tša go swana le tše:

● ‘Na ruriruri go kgoga go tla nkhola? Ka mohlala, ge e ba ke dira phetho ya go kgoga go fo re ke amogelwe ke batho ba bangwe, na ba tla nkamogela ntle le gore ke swane le bona ka tsela e itšego? Na e bile ke nyaka go amogelwa ke batho bao ba tlago go thaba ge ba mpona ke senya boemo bja ka bja tša maphelo?’

● ‘Go kgoga go tla nnyaka bokae, go tla mpakela mathata afe a tša maphelo le go dira gore ke se sa hlompšha ke ba bangwe?’

● ‘Na ke tla ikemišetša go rekiša segwera sa ka le Modimo ka go kgoga?’

 Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba o šetše o lemaletše go kgoga? O ka dira’ng gore o tlogele go kgoga?

Kamoo o ka Tlogelago go Kgoga

1. Ikgodiše gore o tla tlogela. Ngwala mabaka a gago a go nyaka go tlogela go kgoga ke moka ka mehla o a hlahlobe. Go kganyoga go nyaka go hlweka mahlong a Modimo e ka ba tutuetšo e matla ya go tlogela go kgoga.—Baroma 12:1; Baefeso 4:17-19.

2. Kgopela thušo. Ge e ba o be o dutše o kgoga ka sephiring, ga bjale ke nako ya gore o botše ba bangwe ka seo ke moka o kgopele thušo. Botša bao o bego o ba utetše gore o a kgoga gore o a tlogela ke moka o kgopele gore ba go thekge. Ge e ba o nyaka go hlankela Modimo, rapela gore a go thuše.—1 Johane 5:14.

3. Bea letšatši leo o nyakago go tlogela ka lona. Ipeele dibeke tše pedi goba ka tlase ga moo, ke moka o swaye almanakeng ya gago letšatši leo o ikemišeditšego go tlogela ka lona. Botša ba lapa la geno le bagwera gore o tla tlogela ka letšatši leo.

4. Tsoma disekerete gomme o di lahle. Pele ga ge go ka fihla letšatši leo o ikemišeditšego go tlogela ka lona, fetleka phapoši ya gago, koloi le diaparo go bona ge e ba go se na disekerete. Ge e ba di le gona, di lahle. Lahla ditšhumasekerete, mankgwari le dibjana tša go thinthela molora wa sekerete.

 5. Hwetša tsela ya go kgotlelela ditlamorago tša go tlogela. Enwa meetse a mantši goba jusi yeo e dirilwego ka dienywa gomme o iphe nako e lekanego ya go robala. Dula o gopola gore go se iketle ga gago ke ga nakwana, mola mehola ya go tlogela go kgoga e le ya sa ruri!

6. Phema dikgoketšo. Phema mafelo le maemo ao go ona o tlago go lekega go kgoga. Le gona o ka swanelwa ke go kgaotša go hlwa le batho bao o tlwaelanego le bona bao ba kgogago.—Diema 13:20.

O se ke wa Forwa

Dikhamphani tša motšoko di diriša diranta tše dibilione ngwaga le ngwaga di dira dipapatšo. Di nyaka bomang ka go lebanya? Pego e nngwe ya khamphani ya motšoko e re: “Bafsa ba lehono ke bareki ba bagolo ba ka moso ba motšoko.”

O se ke wa dumelela balaodi ba dikhamphani tša motšoko ba go hlohlora dipotla. Ke ka baka la’ng o swanetše go tanywa ke molaba wa bona? Batho bao goba dithaka tša gago tše di kgogago ga ba go kganyogele tše dibotse. Go e na le gore o ba theetše, theetša keletšo yeo e hwetšwago ka Beibeleng gomme o ithute gore ‘o holege.’—Jesaya 48:17.

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Na bagwera ba gago ba go gapeletša go nwa bjala? Ithute gore ke ka baka la eng o swanetše go tseba mellwane ya gago.

[Mongwalo wa tlase]

LENGWALO LA BOHLOKWA

“Tšhaba dilo ka moka tšeo di šilafatšago mebele ya rena.”—2 Bakorinthe 7:1, Contemporary English Version.

KELETŠO

Phema go iphahlelela, go swana le go nagana gore: ‘Ke tla latswa gatee feela.’ Gantši batho bao ba dirago bjalo ba feleletša ba kgoga gape.—Jeremia 17:9.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Motšoko wo o sa tupišego muši—go swana le wa go sohlwa—o ka tšweletša tagi e ntši ya nicotine go feta disekerete gomme o na le ditwatši tše e ka bago tše 25 tšeo di bakago kankere tšeo di oketšago dikotsi tša gore motho yo a kgogago a swarwe ke kankere ya mogolo le ya molomo.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Ge e ba motho yo ke tsenago le yena sekolo a nkgapeletša go kgoga, ke tla ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Gaešita le ge o tseba dikotsi tša go kgoga, ke ka baka la’ng o sa dutše o ka lekega go kgoga?

● Ke’ng seo se go kgodišitšego gore go kgoga go fošagetše?

[Ntlhakgolo go letlakala 240]

“Ge ke newa sekerete gore ke kgoge, ke fo myemyela ke moka ka re: ‘Aowa ke a leboga, ga ke nyake go swarwa ke kankere.’”—Alana

 [Box/​Picture on page 241]

Na Ruriruri Patše e Kotsi?

Ellen yo a dulago Ireland o re: “Batho ba bangwe ba re go kgoga patše ke tsela ya go lebala mathata e bile ba re ga e na ditlamorago le ge e le dife tše kotsi.” Na o kile wa kwa batho ba bolela seo ka patše? Bapiša tše dingwe tša dikgopolo tša maaka tše di tlwaelegilego le seo e lego therešo.

Maaka. Patše ga e kotsi.

Therešo. Ditlamorago tša sa ruri tše di tsebegago goba tšeo di belaelwago tša patše ke tše di latelago: go senyega bjoko, bothata bja go ithuta, go se sa šoma gabotse ga tshepedišo ya go lwantšha malwetši gotee le go golofala ditho tša pelego tša batho ba bong ka moka. Patše e ka dira gore motho a phele a hlobaela, a gafe le go dula a tšhogile. Bana bao ba belegwego ke basadi bao ba kgogago patše gantši ga ba be le mekgwa, ga ba dudišege e bile ba ba le bothata bja go dira diphetho.

Maaka. Muši wa patše ga o kotsi go swana le wa sekerete.

Therešo. Ge o bapetšwa le muši wa sekerete, muši wa patše o ka tlogela mpholo ka makga a mane mašobaneng a gago ao a sepedišago moya gomme wa iša mpholo o montši wa moya o šilafetšego mading a gago ka makga a mahlano. Go kgoga diphuthelwana tše hlano tša patše go ka tlogela tekanyo e swanago ya ditwatši tše di bakago kankere, go etša ge seo se ka dirwa ke lepokisi letee la disekerete.

Maaka. Motho a ka se lemalele go kgoga patše.

Therešo. Bafsa ba ba lego mahlalagading bao ba nago le mathata a monagano goba a maikwelo ba ka lemalela patše ka pela. Ba bangwe ba ka e lemalela ka morago ga go e kgoga ka nako e telele. Go oketša moo, dinyakišišo di bontšha gore bafsa ba ba lego mahlalagading bao ba kgogago patše ba kotsing e kgolo ya go diriša le dihlaretagi tše dingwe tšeo di lemalelwago, tše bjalo ka cocaine.

 [Box/​Pictures on pages 244, 245]

Seo Motšoko o se Dirago Mmeleng wa Gago

O ka ba o ile wa bona diswantšho tša batho bao ba phetšego gabotse bao ba bontšhwago dipapatšong tša sekerete; ka gona bapetša diswantšho tšeo le seo ge e le gabotse go kgoga go se dirago mmeleng wa gago.

Molomo le mogolo Go ka baka kankere

[Seswantšho]

Leleme leo le nago le kankere

Pelo Go thatafatša pelo, go tswalela ditšhika tša madi, go dira gore pelo e se hwetše moya o lekanego e bile go oketša ka makga a mane kotsi ya go swarwa ke bolwetši bja pelo

[Seswantšho]

Tšhika yeo e thibanego

Maswafo Go senya mekotlana ya go swara moya, go fiša ditsejana tša moya e bile go oketša ka makga a 23 kotsi ya go swarwa ke kankere ya maswafo

[Seswantšho]

Leswafo la motho wa go kgoga

 Bjoko Go oketša ka makga a mane kotsi ya go hwa lehlakore

Letlalo Go ka tšofatša motho ka pela

Meno Go šilafatša meno

Mpa Go baka kankere

Pancreas Go baka kankere

Sebudula Go baka kankere

Dipshio Go baka kankere

[Seswantšho go letlakala 239]

Go swana le hlapi yeo e jago dijo tšeo di tsentšwego molabeng, motho yo a kgogago o a kgotsofala eupša o welwa ke ditlamorago tše šoro