Kgaolo 10

Ke ka Baka La’ng ke Swanetše go Hlokomela Boemo bja ka bja tša Maphelo?

Tsenya leswao le ✔ kgauswi le pakane e nngwe le e nngwe yeo o ka ratago go e fihlelela.

□ Go fokotša go tshwenyega

□ Go laola pefelo

□ Go ikwa o ikholofela kutšwanyana

□ Go ba šedi kutšwanyana

□ Go ba le matla a oketšegilego

□ Go kaonefatša mmala wa sefahlego sa ka

□ Go fokotša boima bja mmele

GO NA le dilo tše dingwe bophelong tšeo wena bjalo ka mofsa o sa ikgethelego tšona, tše bjalo ka batswadi ba gago, bana beno le moo o dulago gona, ge re bala feela tše sego kae. Lega go le bjalo, boemo bja gago bja tša maphelo ke taba e fapanego. Le ge leabela  le kgatha tema, boemo bja mmele wa gago gantši bo laolwa ke tsela yeo o kgethago go phela ka yona. *

Mohlomongwe o ka re: ‘Ke sa le yo monyenyane gore nka tshwenyega ka boemo bja ka bja tša maphelo!’ Na ruri o nagana bjalo? Lebelela lelokelelo la dipakane tše di lego go letlakala 71. O swaile tše kae? Le ge o sa kgolwe, boemo bjo bobotse bja tša maphelo bo bohlokwa kudu e le gore o fihlelele e nngwe le e nngwe ya dipakane tšeo.

Ke therešo gore maikwelo a gago a ka ba a swana le a Amber wa nywaga e 17, yoo a rego: “Ga go na ka tsela yeo ka mehla nka phelago ke eja dijo tša korong, tše di se nago makhura a mantši le tšeo di se nago swikiri!” Ge e ba o ikwa ka tsela yeo, o se ke wa tshwenyega—ga go hlokagale gore o tlogele go ja malekere ka mo go feletšego le go ipolaiša go kitima monabo o motelele beke e nngwe le e nngwe. Ge e le gabotse, go ka fo nyakega diphetogo tše sego kae tše bonolo gore o thome go bogega kaone, o ikwe o phetše gabotse le gore mmele wa gago o šome gabotse. Anke re bone kamoo tše dingwe tša dithaka tša gago di dirilego se ka gona.

Eja Gabotse Gomme o tla Bogega Kaone

Beibele e kgothaletša gore re be le tekatekano mekgweng ya rena. Diema 23:20 e re: “O se ke wa . . . ipolaiša dijo.” (Contemporary English Version) Ga se ka mehla go lego bonolo go latela keletšo yeo.

“Go swana le bafsa ba bantši, ke phela ke swere ke tlala. Batswadi ba ka ba re mpa ya ka e swana le molete wa go se tlale!”—Andrew wa nywaga e 15.

“Ka baka la ge gona bjale ke sa bone gore dijo tše dingwe di nkgobatša bjang, ga di bonagale di le kotsi.”—Danielle wa nywaga e 19.

Na go nyakega gore o be le boitshwaro kutšwanyana ge go tliwa  tabeng ya dijo tšeo o di jago? Tše di latelago ke tše dingwe tša dilo tšeo tše dingwe tša dithaka tša gago di bolelago gore di a di šomela.

Theetša mpa ya gago. Julia wa nywaga e 19 o re: “Ke be ke tlwaetše go lebelela gore dijo tšeo ke di jago di na le phepo e kae, eupša gona bjale ke tlogela go ja ge ke ikwa ke khoše.”

Phema dijo tše di se nago phepo. Peter wa nywaga e 21 o re: “Ke ile ka kgaotša go nwa dino tšeo di nago le soda, gomme ka kgwedi feela ka fokotšega ka boima bja dikhilograma tše hlano!”

Fetoša mekgwa e mebe ya go ja. Erin wa nywaga e 19 o re: “Ke leka gore ke se ke ka ipoeletša ge ke eja.”

 Sephiri sa Gore o Atlege: Go se ke gwa ba le nako ya dijo yeo ka yona o sa jego selo! Ge e ba o ka se je, o tla ikwa o swere ke tlala o šoro gomme o tla ja ka mo go feteletšego.

Ge e ba o Itšhidulla Gantšinyana o tla Ikwa o Phetše Gabotse!

Beibele e re: “Go tlwaetša mmele go [a] hola.” (1 Timotheo 4:8) Lega go le bjalo, ga go bonagale bafsa ba bantši ba fagahlela go itšhidulla.

“O ka se kgolwe gore ke bana ba bantši gakaakaang bao ba bego ba sa atlege ge re itšhidulla ge ke be ke le sekolong se se phagamego. E be e le selo se bonolo kudu go fo swana le go ja dijo tša matena!”—Richard wa nywaga e 21.

“Ba bangwe ba nagana gore: ‘Ke ka baka la’ng o swanetše go kitimakitima ka ntle letšatšing leo le fišago go fihlela o etšwa kudumela e bile o lapa, mola o ka bapala papadi ya bidio yeo e dirago gore o itire motho yo mongwe yo a dirago seo?’”—Ruth wa nywaga e 22.

Na o ikwa o lapa ge o nagana ka go itšhidulla? Ge e ba go le bjalo, ye e latelago ke meputso e meraro ya kgonthe yeo o ka e hwetšago ka go tlwaela go itšhidulla.

Moputso #1. Go itšhidulla go matlafatša mmele wa gago go lwantšha malwetši. Rachel wa nywaga e 19 o re: “Ka mehla tate o be a re, ‘Ge e ba o sa kgone go hwetša nako ya go itšhidulla, go kaone o hwetše nako ya go babja.’”

 Moputso #2. Go itšhidulla go ntšha dikhemikhale tša ka bjokong tšeo di go dirago gore o iketle. Emily wa nywaga e 16 o re: “Go kitima go a nthuša ge e ba ke na le dilo tše dintši tšeo ke naganago ka tšona. Ke ikwa ke lapologile mmeleng gomme ke imologile kudu maikwelong.”

Moputso #3. Go itšhidulla go ka oketša dilo tšeo o thabelago go di dira. Ruth wa nywaga e 22 o re: “Ke rata go ba ka ntle, ka gona gare ga dilo tšeo ke di dirago ge ke itšhidulla ke go yo namela dithaba, go rutha le go ragela paesekele.”

Sephiri sa Gore o Atlege: Bonyenyane diriša metsotso e 20 gararo ka beke o dira mošomo wa diatla o thata woo o o thabelago.

Ge o Robala Gabotse o tla Šoma Gabotse!

Beibele e re: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.” (Mmoledi 4:6) Ge o sa robale gabotse, o ka se kgone go šoma gabotse!

“Ge e ba ke se ka robala ka mo go lekanego, ga ke kgone go nagana gabotse. Ke ba le bothata bja go tsepamišetša kgopolo selong le ge e le sefe!”—Rachel wa nywaga e 19.

“Mo e ka bago ka iri ya bobedi thapama, ke lapa kudu moo ke ikwago eka nka robala ke dutše ke boledišana le motho!”—Kristine wa nywaga e 19.

 Na o nyaka go robala nako e teletšana? Se se latelago ke seo tše dingwe tša dithaka tša gago di se dirilego.

Phema go robala bošego kudu. Catherine wa nywaga e 18 o re: “Ke be ke dutše ke dira boiteko bja gore ke se ke ka robala bošego kudu.”

Tlogela go bolela le bagwera ba gago go fihla bošego kudu. Richard wa nywaga e 21 o re: “Ka dinako tše dingwe bagwera ba ka ba nteletša mogala goba ba nthomela melaetša bošego kudu, eupša matšatši a ke ithutile go kgaotša poledišano gomme ke robale.”

Ikemišetše go dira dilo ka nako e swanago. Jennifer wa nywaga e 20 o re: “Matšatši a ke leka gore ka mehla ke robale le go tsoga ka nako e swanago.”

Sephiri sa Gore o Atlege: Katanela gore bonyenyane bošego bjo bongwe le bjo bongwe o robale diiri tše seswai.

O ka holega kudu ka go fo gata megato e sego kae e bonolo ya gore o itlhokomele. Gopola gore go ba le boemo bjo bobotse bja tša maphelo go tla go thuša gore o bogege kaone, o ikwe o phetše gabotse e bile o šome gabotse. Ka go se swane le dilo tše itšego bophelong, boemo bja gago bja tša maphelo ke selo seo o ka se laolago. Erin wa nywaga e 19 o re: “Se se šalago ke gore, boemo bja gago bja tša maphelo bo ithekgile ka motho o tee feela, bo ithekgile ka wena.”

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Na wena le batswadi ba gago ga le dumelelane ge go tliwa tabeng ya moaparo? Ithute kamoo o ka dumelelanago le bona ka gona!

[Mongwalo wa tlase]

LENGWALO LA BOHLOKWA

“Go tlwaetša mmele go [a] hola.”—1 Timotheo 4:8.

KELETŠO

Hwetša motho yoo o tlago go itšhidulla le yena. Se se tla go kgothatša ka gobane o ka se nyake go nyamiša motho yoo.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Go itšhidulla go dira gore mmele wa gago o ntšhe di-endorphin, e lego dikhemikhale tše di lego ka bjokong tšeo di ka okobatšago bohloko gomme tša dira gore o ikwe o phetše gabotse kudu.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Pakane e kwagalago yeo nka ipeelago yona mabapi le dijo tšeo ke di jago ke ․․․․․

Pakane e kwagalago yeo nka ipeelago yona mabapi le go itšhidulla ke ․․․․․

Ke tla leka gore bošego bjo bongwe le bjo bongwe ke robale tekanyo ya diiri tše ........ kgweding e tlago. ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Go hlokomela boemo bja gago bja tša maphelo go ka kgoma bjang go ikholofela ga gago?

● Ke’ng seo se lego bohlokwa kudu go feta go itlhokomela mmeleng?—1 Timotheo 4:8.

[Ntlhakgolo go letlakala 74]

“Ke rata ka mokgwa woo ke ikwago ka gona ge ke itšhidulla. Le gona ge ke thoma go bogega kaone ka baka la go itšhidulla, ke ikwa ke ikholofela kudu!”—Emily

[Lepokisi go letlakala 73]

“Ke Ile ka Fetoša Mokgwa wa ka wa go Phela”

“Ke be ke le mofsa yo a bego a na le boima bjo bogolo bja mmele, e lego selo seo le ka mohla ke bego ke sa se nyake. Ke be ke tloga ke sa thabele ponagalo ya ka le tsela yeo ke bego ke ikwa ka yona! Nako le nako ke be ke leka go fokotša boima bja mmele ka go se je dilo tše itšego, eupša ka mehla ke be ke buša ke oketšega gape. Ka gona ge ke be ke na le nywaga e 15, ke ile ka ipotša gore go lekane. Ke be ke nyaka go fokotša boima bja mmele ka tsela e nepagetšego—ka tsela yeo ke bego ke tla phela ka yona bophelo ka moka. Ke ile ka reka puku yeo e bego e ahlaahla mokgwa wa go ja ka tsela e nago le phepo le kamoo motho a ka itšhidullago ka tsela e nepagetšego, ke moka ka diriša seo ke bego ke se bala bophelong bja ka. Ke be ke ikemišeditše gore gaešita le ge ke be nka ‘kgaotša ka nakwana’ goba ka nolega moko, ke be nka se lahlele toulo. Go ile gwa direga’ng? Seo se ile sa šoma! Ka ngwaga feela ke ge ke fokoditše boima bja dikhilograma tše 25. Ke šetše ke kgonne go dula ka boima bja mmele bjo ke bo ratago ka nywaga e mebedi. Ga se ka ka ka nagana gore se se tla direga! Ke nagana gore lebaka leo ke ilego ka atlega ga se feela ka gobane ke ile ka ja dijo tše di swanetšego, eupša ke gore ke ile ka fetoša mokgwa wa ka wa go phela.”—Catherine wa nywaga e 18.

[Seswantšho go letlakala 74]

Boemo bja gago bja tša maphelo bo swana le koloi—ge o sa e hlokomele gabotse, e tlo senyega