Ketapele

Nka Hwetša Kae  Keletšo e Botse?

Bakeng sa Banenyana

O dula o nagana ka mošemane wa go bogega yo a sa tšwago go tla sekolong sa geno yo o tsenago le yena ka klaseng. O ipotša gore: ‘Ga a tsebe le gore ke gona, ka gona bothata bo kae ge ke nagana ka yena?’ Ka ntle le moo, ga se wena o nnoši o naganago ka yena. Mošemane yo o ratwa ke ngwanenyana yo mongwe le yo mongwe. Wena o tseba seo ka gobane ka dinako tšohle o kwa banenyana ba bangwe ba bolela ka yena.

Gateetee o a go lebelela. O go hwetša o sa itebetše ke moka o a myemyela. Le wena o a myemyela. Ke moka o a go batamela.

A lewa ke dihlong o re: “Dumela!”

O mo araba ka gore: “Agee!”

Yena o re: “Ke nna Matome.”

 Kapejana o re: “Na o sa tšwa go fihla mo sekolong sa gešo?”

Yena o araba ka gore: “Ee, lapa lešo le sa tšwa go hudugela mo tikologong ye dibekeng tše sego kae tše di fetilego.”

O sa dutše o sa kgolwe gore ruri ke Matome yo a bolelago le wena!

Matome o tšwela pele ka gore: “O a tseba ke’ng, lehono ka morago ga sekolo ke tlo dira moletlwana ka kua gae. Na o ka rata go tla?”

Ke moka o batamela go wena o go ponyetša leihlo.

O re: “E re ke go botše. Batswadi ba ka ga ba gona e bile raka ya go bea bjala ga se ya notlelwa. Bjale o re’ng?”

Matome o emetše karabo ya gago. Ngwanenyana le ge e le ofe sekolong sa geno o be a tla dumela ntle le go dikadika!

Wena o tla re’ng?

Bakeng sa Bašemane

Barutwana ba babedi bao o tsenago le bona sekolo ba a go batamela. O kwa o longwa ke mala ka gobane ba šetše ba lekile ka makga a mabedi yona bekeng ye go go dira gore o kgoge. Le e tla ba e le lekga la boraro.

Mošemane wa pele o re: “O sa dutše o le noši? E re ke go tsebiše mogwera šo.” O gatelela lentšu “mogwera” ka go go ponyetša leihlo ge a dutše a ntšha selo se itšego ka potleng ke moka a otlollela letsogo la gagwe go wena.

O bona selo se itšego magareng ga menwana ya mošemane yoo seo se swanago le sekerete. O tseba gabotse gore selo seo ke eng, ke moka o longwa ke mala le go feta.

Wena o re: “Bonang mo. Ke šetše ke le boditše gore ga ke . . . ”

Mošemane wa bobedi o go tsena ganong ka gore: “Ke bodumedinyana bjola bja gago, akere? Ga bo nyake o ithabiša!”

Mošemane wa pele o go kwera ka gore: “Goba o lefšega?”

O rapa sebete sa go araba ka gore: “Aowa, ga ke lefšega!”

Ke moka mošemane wa bobedi o a go gokara. O bolelela fase ka gore: “E fo tšea sekerete se.”

Mošemane wa pele o batametša selwana se sešweu sefahlegong sa gago ke moka o oketša ka lentšwana la tlasana gore: “Re ka se botše motho. Ga go na motho yo a tlago go tseba.”

O tla dira’ng?

 DITIRAGALO tše di swanago le tše di direga letšatši le lengwe le lengwe lefaseng ka bophara. Lega go le bjalo, therešo ke gore bafsa ba bangwe ba itokišeleditše gakaone go lebeletšana le maemo a bjalo go phala ba bangwe. Ge a lebeletšane le kgateletšo, mošemane yo a lekwago gore a kgoge a ka nagana ka gore: ‘Ga ke nyake go ineela, eupša ga ke sa kgona go kgotlelela. Ke ka baka la’ng ke sa fo bontšha bao ke tsenago le bona sekolo gore le nna nka kgona go swana le bona?’ Goba ngwanenyana yo a kgopetšwego ke mošemane yo a itšego gore a intšhe le yena a ka ipotša gore: ‘Mošemane yo o a bogega. Ke ka baka la’ng ke sa fo dumela gatee feela?’

Ka lehlakoreng le lengwe, bafsa ba bantši ba rutilwe gore ba emele ka go tia seo ba se dumelago. Ka baka leo—gaešita le ge se se ka bonagala se sa tlwaelega—ba ikwa ba sa be le kgateletšo e kgolo ya go dira se se fošagetšego. Na o ka rata go ba mofsa yo bjalo? Ditaba tše dibotse ke gore o ka ba yena! Bjang?

Beibele e ka go thuša go lebeletšana le ditlhohlo tša bofsa ka sebete. E na le keletšo e botse kudu ka gobane ke Lentšu la Modimo leo le buduletšwego. (2 Timotheo 3:16, 17) Ke mathata a mohuta ofe ao Beibele e ka go thušago go ona? Lebelela lelokelelo leo le lego ka mo tlase ke moka o tsenye leswao le ✔ kgauswi le dihlogo tšeo di tlogago di go kgahla.

□ Go dirišana le batho ba bong bjo bo fapanego le bja ka

□ Go kwešiša seo se diregago mmeleng wa ka

□ Go dira bagwera

□ Go lebeletšana ka katlego le kgateletšo sekolong

□ Go diriša tšhelete ya ka ka bohlale

□ Go dirišana le batswadi ba ka

□ Go laola maikwelo a ka

□ Go kgetha boitapološo

□ Go kaonefatša bomoya bja ka

Go etša ge o tla bona go matlakala 4 le 5, dihlogo tše di lokeleditšwego ka mo godimo di sepedišana le dikarolo tše senyane tša puku ye. O swaile dife? Mohlomongwe o ka nyaka go thoma pele ka go bala le go naganišiša ka dikarolo tšeo o di swailego.  Melao ya motheo ya Beibele e ka go thuša go e nngwe le e nngwe ya dikarolo tše tša bophelo. Puku ye yeo ga bjale o e balago e tla go bontšha kamoo melao yeo e ka go thušago ka gona. *

Le gona puku ye e tla go nea dibaka tša go tšweletša dikgopolo tša gago. Ka mohlala, go iša mafelelong a kgaolo e nngwe le e nngwe o tla hwetša lepokisi leo le rego, “Kgato Yeo ke Tlago go e Tšea!” Moo o tlo kgopelwa go ngwala dikgopolo tša gago tša mabapi le kamoo o ka dirišago seo o se badilego. Dihlogo tša go itlhahloba—tše bjalo ka seo se rego, “Tsela ya go Itokišetša go Lebeletšana le Kgateletšo ya Dithaka” seo se lego go matlakala 132 le 133—di tla go thuša go naganišiša ka ditlhohlo tšeo o lebeletšanago le tšona le go inaganela ditharollo tše di šomago. Go oketša moo, karolo e nngwe le e nngwe ya puku ye e phetha ka letlakala leo le nago le sehlogo seo se rego, “Pego ya ka” seo se tlago go go nea sebaka sa go ngwala kamoo taba e itšego karolong yeo e kgomago bophelo bja gago. Le gona dikarolong tše dingwe o tlo hwetša matlakala a senyane ka pukung ye ao a nago le sehlogo seo se rego, “Mohlala.” Dihlogong tše, go ahlaahlwa baanegwa ba ka Beibeleng ba fapafapanego bao ba swanelwago ke go ekišwa.

Beibele e go kgothaletša gore: “Hwetša bohlale, o hwetše le tlhaologanyo.” (Diema 4:5) Mantšu “bohlale” le “tlhaologanyo” a bolela seo se fetago go fo tseba se se nepagetšego le se se fošagetšego. O swanetše go bona mahlakore ka moka a taba. Ka mohlala, go tseba ditlamorago tša go dira se se fošagetšego gotee le meputso ya go dira se se nepagetšego go tla go thuša go lebeletšana le kgateletšo ya dithaka ka kgodišego le ka sebete.

Kgonthišega ka se: Gaešita le ge mathata a gago a ka bonagala a go imela, ga se a moswananoši. Ba bangwe ba kgonne go lebeletšana ka katlego le ditlhohlo tše di swanago le tša gago. Le wena o ka kgona! Diriša ka botlalo puku ye ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago, Bolumo 2. E tla go kgodiša gore ruri Beibele e na le keletšo e botse kudu!

[Mongwalo wa tlase]