Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 129

Pilato o a Goeletša o re: “Bonang Motho yo!”

Pilato o a Goeletša o re: “Bonang Motho yo!”

MATEO 27:15-17, 20-30 MAREKA 15:6-19 LUKA 23:18-25 JOHANE 18:39–19:5

  • PILATO O LEKA GO LOKOLLA JESU

  • BAJUDA BA KGOPELA BARABA

  • BA KWERA JESU E BILE BA MO SWARA GAMPE

Pilato o ile a botša lešaba leo le nyakago gore Jesu a bolawe, a re: “Mothong yo ga ke hwetše mabaka a melato yeo ba mo latofatšago ka ona. Ge e le gabotse, le Heroda ga se a a hwetša.” (Luka 23:14, 15) Bjale Pilato o loga leano le lengwe e le ge a leka go šireletša Jesu, gomme o re go batho: “Le na le tlwaelo ya gore ke le lokollele motho ka paseka. Ka gona, na le rata gore ke le lokollele Kgoši ya Bajuda?”—Johane 18:39.

Pilato o a tseba gore go na le mogolegwa yo a bitšwago Baraba, yo a tsebjago e le mohlakodi, yo a lwantšhago mmušo e bile e le mmolai. Ka gona Pilato a botšiša a re: “Ke ofe yo le nyakago ke le lokollela yena, Baraba goba Jesu yo a bitšwago Kriste?” Ka ge lešaba le hlohleletšwa ke baperisita ba bagolo, le kgopela gore Baraba a lokollwe, e sego Jesu. Pilato o botšiša lešaba gape o re: “Ke ofe wa ba babedi ba yo le nyakago ke le lokollela yena?” Lešaba le goeletša ka gore: “Baraba”!—Mateo 27:17, 21.

Ka ge Pilato a nyamile, o botšiša gore: “Bjale ke tla dira’ng ka Jesu yo a bitšwago Kriste?” Lešaba le goeletša ka gore: “A a kokotelwe koteng!” (Mateo 27:22) Seo se lešago dihlong ke gore le nyaka gore motho yo a se nago molato a bolawe. Pilato o le lopa ka gore: “Ka baka la’ng? Ke bobe bofe bjo motho yo a bo dirilego? Ga ke hwetše selo seo se swanelwago ke lehu go yena; ka gona ke tla mo otla gomme ka mo lokolla.”—Luka 23:22.

Le ge Pilato a lekile gantši go lokolla Jesu, lešaba leo le galefilego le goeletša ka lentšu letee le re: “A a kokotelwe koteng!” (Mateo 27:23) Baetapele ba bodumedi ba hueditše lešaba moo le bilego le nyaka gore go tšhollwe madi! Le gona ga se madi a sesenyi se itšego goba mmolai yo a itšego. Ke madi a motho yo a se nago molato yoo a ilego a amogelwa Jerusalema e le Kgoši matšatšing a mahlano pele ga moo. Ge e ba barutiwa ba Jesu ba le moo, gona ba homotše e bile ba ikutile.

Pilato o a bona gore dikgopelo tša gagwe ga di hole ka selo. Lešata le golela godimo, ka gona o tšea meetse gomme o hlapa diatla pele ga lešaba. O re go lona: “Ga ke na molato mading a motho yo. Lena ka noši le tla iponela.” Gaešita le seo ga se dire gore lešaba le fetoše kgopolo. Go e na le moo, lona le re: “Anke madi a gagwe a tle godimo ga rena le godimo ga bana ba rena.”—Mateo 27:24, 25.

Mmuši yo o rata go kgotsofatša lešaba go feta go dira seo a tsebago gore se lokile. Ka gona, Pilato o lokollela lešaba Baraba e le go le kgotsofatša. O re Jesu a apolwe gomme a otlwe.

Ka morago ga gore Jesu a itiwe gabohloko, bahlabani ba a mo tšea ba mo iša ntlong ya mmuši. Sehlopha sa bahlabani se a mo kgobokanela gomme se dulela go mo goboša. Se loga mphapahlogo wa meetlwa gomme sa mo rweša wona hlogong. Le gona sehlopha seo se swariša Jesu lehlaka ka seatleng sa gagwe sa le letona gomme se mo apeša seaparo sa bogoši sa mmala o mohwibiduhwibidu. Se dira metlae ka yena, se re: “Dumela, wena Kgoši ya Bajuda!” (Mateo 27:28, 29) Go oketša moo, se tshwela Jesu ka mare e bile se mo phasola sefahlegong. Se tšea lehlaka leo la go tia sa mo itia ka lona hlogong gomme ka go dira bjalo sa sobeletša meetlwa e hlabago kudu ya “mphapahlogo” wo o gobošago hlogong ya gagwe.

Seriti se makatšago sa Jesu gotee le kgotlelelo ya gagwe tlaišong ye ka moka di tlaba Pilato kudu moo a tutueletšegago gore a leke gape go itokolla boikarabelong, ge a re: “Bonang! Ke mo tliša go lena mo ntle, e le gore le tsebe gore ga ke mmone molato.” Mohlomongwe Pilato o be a nagana gore go tliša Jesu go lešaba mola a gobetše e bile a etšwa madi, go be go tla letefatša dipelo tša lona. Ge Jesu a dutše a eme pele ga sehlopha sa bahlolampherefere seo se se nago kwelobohloko, Pilato o goeletša ka gore: “Bonang motho yo!”—Johane 19:4, 5.

Le ge Jesu a ile a itiwa gabohloko, Pilato o lemoga gore Jesu o na le seriti le gona o thekgile ditho, ka gobane mantšu a gagwe a kwagala a kopantše tlhompho le kwelobohloko.