Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 77

Jesu o Nea Keletšo Mabapi le Mahumo

Jesu o Nea Keletšo Mabapi le Mahumo

LUKA 12:1-34

  • SESWANTŠHO SA MABAPI LE MONNA WA MOHUMI

  • JESU O BOLELA KA MAGOKOBU LE MATŠOBA AO A BITŠWAGO DILILI

  • “MOHLATSWANA” O TLA BA MMUŠONG

Ge Jesu a dutše a eja ntlong ya Mofarisei, batho ba dikete ba kgobokana ka ntle ba mo letile. O be a ile a kopana le mašaba ka tsela e swanago le kua Galilea. (Mareka 1:33; 2:2; 3:9) Mo Judea, ba bantši ba nyaka go mmona le go mo kwa gomme ba bontšha moya o fapanego le wa Bafarisei bao ba lego dijong.

Seo Jesu a se bolelago pele se na le molaetša o itšego go barutiwa ba gagwe, o re: “Phakgamelang komelo ya Bafarisei, e lego boikaketši.” Jesu o ile a nea temošo ye pejana, eupša seo a se bonego dijong se bontšha kamoo keletšo ye e akgofilego ka gona. (Luka 12:1; Mareka 8:15) Bafarisei ba ka leka go uta bokgopo bja bona ka go bontšha boineelo bja bona go Modimo, eupša ba swanetše go pepentšhwa ka gobane ba kotsi. Jesu o a hlalosa o re: “Ga go selo seo se utilwego ka kelohloko seo se ka se kego sa utollwa, le sephiri seo se ka se kego sa tsebja.”—Luka 12:2.

Mohlomongwe bontši bja batho bao ba kgobokanetšego Jesu ke ba tšwago Judea bao ba sa kago ba mo kwa a ruta kua Galilea. Ka baka leo, o boeletša dikgopolo tša motheo tše a di boletšego pejana. O kgothatša bohle bao ba mo theeditšego o re: “Le se ke la boifa bao ba bolayago mmele gomme ka morago ga se, ba sa kgone go dira se sengwe gape.” (Luka 12:4) Ka ge a dirile pejana, o gatelela go nyakega ga gore balatedi ba gagwe ba holofele gore Modimo o tla ba hlokomela. Gape ba swanetše go amogela Morwa wa motho gomme ba lemoge gore Modimo a ka ba thuša.—Mateo 10:19, 20, 26-33; 12:31, 32.

Ke moka yo mongwe lešabeng o bolela ka seo a tshwenyegilego ka sona, o re: “Morutiši, botša ngwanešo gore a arolelane bohwa le nna.” (Luka 12:13) Molao o re morwa wa leitšibulo a hwetše dikarolo tše pedi tša bohwa, ka gona ga se gwa swanela go ba le dingangišano. (Doiteronomio 21:17) Lega go le bjalo, go bonagala eka monna yo o nyaka se se fetago kabelo ya gagwe ya molao ya bohwa. Jesu ka bohlale o gana go tšea lehlakore. O a botšiša o re: “Wena monna, ke mang yo a mpeilego moahlodi goba wa go le arolela dithoto tša lena ba babedi?”—Luka 12:14.

Ke moka Jesu o nea bohle temošo ye o re: “Dulang le butše mahlo le itišitše mohuteng o mongwe le o mongwe wa megabaru, gobane gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Go sa šetšwe gore motho a ka ba le mahumo a makaakang, na ka nako e nngwe a ka se hwe gomme a tlogela dilo ka moka? Jesu o gatelela ntlha yeo ka go bolela seswantšho seo se sa lebalegego seo gape se bontšhago bohlokwa bja go itirela leina le lebotse go Modimo, o re:

“Tšhemo ya monna yo mongwe wa mohumi e ile ya tšweletša kudu. Ka gona, a eleletša a re: ‘Ke tla dira’ng ge e le mo ke se na mo ke tlago go kgobela puno ya ka gona?’ Ke moka a re: ‘Ke tla dira se: Ke tla phušola dintlo tša ka tša polokelo ka aga tše dikgolo, ka kgobela mabele a ka ka moka le dilo tša ka ka moka tše dibotse moo, ke moka ka re go moya wa ka: “Moya, o na le dilo tše dintši tše dibotse tše di kgobeletšwego nywaga e mentši; iketle, eja, enwa gomme o ipshine.”’ Eupša Modimo a re go yena: ‘Wena motho yo a hlokago tlhaologanyo, bošegong bjo ba nyaka moya wa gago go wena. Ka gona, dilo tše o di kgobetšego e tla ba tša mang?’ Go bjalo le ka motho yo a ikgobelelago letlotlo, eupša a se a huma go Modimo.”—Luka 12:16-21.

Barutiwa ba Jesu gotee le ba bangwe bao ba mo kwago ba ka tanywa ke go inyakela goba go ikgobela mahumo. Goba go tshwenyega ka bophelo go ka ba šitiša go hlankela Jehofa. Ka gona Jesu o boeletša keletšo e botse yeo a e neilego mo e ka bago ngwaga le seripa pejana Thutong ya Thabeng, o re:

“Lesang go belaelela meoya ya lena ge e le ka seo le tlago go se ja goba go belaelela mebele ya lena ge e le ka seo le tlago go se apara. . . . Elang hloko magokobu. Ga a bjale peu goba go buna; ga a na leobo goba ntlo ya polokelo. Fela Modimo o a a fepa. Na lena ga le bohlokwa kudu go feta dinonyana? . . . Elang hloko kamoo matšoba a bitšwago lili a golago ka gona; ga a itapiše e bile ga a ohle, eupša ke le botša gore: Gaešita le Solomone letagong la gagwe ka moka ga se a ka a tšhepha bjalo ka le lengwe la ona. . . . Ka gona, lesang go belaela ka seo le tlago go se ja le seo le tlago go se nwa, le leseng go tshwenyega kudu . . . Tatago lena o tseba gore le nyaka dilo tše. . . . Le tsome Mmušo wa gagwe ka mo go tšwelago pele gomme dilo tše le tla di okeletšwa.”—Luka 12:22-31; Mateo 6:25-33.

Ke bomang bao ba tla tsomago Mmušo wa Modimo? Jesu o utolla gore ke ba sego kae ba batho bao ba botegago bao ba tlago go dira bjalo, e lego “mohlatswana.” Ka morago go tla utollwa gore palo ya bona ke feela ba 144 000. Ba letetšwe ke’ng? Jesu o ba kgonthišeditše gore: “Tatago lena o kgahlilwe ke go le nea Mmušo.” Batho ba ba ka se swarege ka go ikhweletša matlotlo lefaseng, moo mahodu a ka a utswago. Go e na le moo, dipelo tša bona di tla tsepamišwa “[letlotlong] le le sa felego le ka mohla magodimong,” moo ba tlago go buša le Kriste.—Luka 12:32-34.