1, 2. Morero wa Jehofa ka letšatši la bošupa e be e le ofe, gomme bohlale bja Modimo bo ile bja lekwa bjang mathomong a letšatši le?

BA SENYEGILE! Batho bao e lego tlhora ya letago ya letšatši la botshelela la tlholo, gatee-tee ba ile ba theogela boemong bja tlase-tlase. Jehofa o be a boletše gore, “tšohle tše a di dirilexo,” go akaretša le batho, ke “tše botse kudu.” (Genesi 1:31) Eupša mathomong a letšatši la bošupa, Adama le Efa ba ile ba kgetha go latela Sathane borabeleng. Ba ile ba wela sebeng, go se phethagaleng le lehung.

² Go ka ba go ile gwa bonagala eka morero wa Jehofa bakeng sa letšatši la bošupa o be o šwalalantšwe wa go hloka kholofelo. Letšatši leo, go etša matšatši a tshela a ka pele ga lona, le be le tla ba la botelele bja nywaga e dikete. Jehofa o be a le tsebaditše e le le lekgethwa, gomme mafelelong le be le tla bona lefase ka moka le dirwa paradeise yeo e tletšego lapa le le phethagetšego la batho. (Genesi 1:28; 2:3) Eupša ka morago ga borabele bjo bo senyago, selo se se bjalo se be se tla phethagatšwa bjang? Modimo o be a tla dira’ng? Ye e be e le teko e kgolo ya bohlale bja Jehofa—mohlomongwe teko ya makgaola-kgang.

3, 4. (a) Ke ka baka la’ng karabelo ya Jehofa borabeleng bja Edene e le mohlala o boifišago wa bohlale bja gagwe? (b) Ke therešo efe yeo boikokobetšo bo swanetšego go re tutueletša go dula re e gopola ge re ithuta ka bohlale bja Jehofa?

³ Jehofa o ile a arabela kapejana. O ile a ahlola marabele Edene, gomme ka nako e swanago o ile a nea ponelo-pele ya selo se sengwe se se kgahlišago: morero wa gagwe wa go lokiša mathata ao ba bego ba sa tšwa go a thoma. (Genesi 3:15) Morero wa Jehofa o bonelago kgole o tloga Edene gomme wa nabela nywageng e dikete ya histori ya motho le go ya pele, go fihla kgole bokamosong. Ke o bonolo kudu eupša ke woo o tseneletšego moo e lego gore mmadi wa Beibele a ka kgona go fetša nako e putsago ya go phela a ithuta le go naganišiša ka wona. Go feta moo, morero wa Jehofa o tla atlega e le ka kgonthe. O tla fediša bokgopo ka moka,  sebe le lehu. O tla tliša batho ba botegago phethegong. Tše ka moka di tla direga pele ga ge letšatši la bošupa le fela, e le gore Jehofa a tle a phethagatše morero wa gagwe ka lefase le batho ka go lebanya ka nako yeo a e beilego go sa šetšwe dilo tše dingwe ka moka!

⁴ Bohlale bjo bo bjalo bo tutueletša go ba le poifo e tseneletšego, na ga go bjalo? Moapostola Paulo o ile a tutueletšega go ngwala gore: ‘A! Bodiba bja lehumô la . . . bohlale bja Modimo.’ (Ba-Roma 11:33) Ge re dutše re ithuta ka dibopego tše di fapa-fapanego tša seka se sa Modimo, boikokobetšo bo swanetše go re tutueletša go dula re gopola ka therešo e bohlokwa—ya gore, ka tlase ga maemo a mabotse, re ka kga feela bokagodimo bja bohlale bjo bogolo bja Jehofa. (Jobo 26:14) Sa mathomo, anke re hlaloseng seka se seo se boifišago.

5, 6. Tswalano ke efe magareng ga tsebo le bohlale, gomme tsebo ya Jehofa e nabile gakaaka’ng?

⁵ Bohlale ga bo swane le tsebo. Di-computer di ka kgona go boloka tsebo e ntši kudu, eupša o ka se ke wa kwa motho le ge e le ofe a bitša metšhene e bjalo gore ke e bohlale. Lega go le bjalo, tsebo le bohlale di a tswalana. (Diema 10:14) Ka mohlala, ge e ba o nyaka keletšo e bohlale mabapi le go swaragana le bothata bjo bogolo bja tša maphelo, na o be o ka ya go motho yo a tsebago go se nene goba yo a se nago tsebo ka tša kalafo? Le gatee! Ka gona go nyakega tsebo e nepagetšego bakeng sa bohlale bja kgonthe.

⁶ Jehofa o na le bobolokelo bjo bo se nago magomo bja bohlale. Ka ge e le “Kgoši ya bosafelego,” ke yena a nnoši yo a phetšego ka mo go sa felego. (Kutollo 15:3) Le gona nywageng yeo ka moka yeo e sa balegego, o be a dutše a bona dilo ka moka. Beibele e re: “Xa xo sebopya se se kaxo mo širêla; tšohle ó di bôna dì hlobotše dì khurumolotšwe. Xomme ké Yêna eo re naxo le taba le Yêna.” (Ba-Hebere 4:13; Diema 15:3) Bjalo ka Mmopi, Jehofa o kwešiša ka botlalo dilo tšeo a di dirilego, gomme o ile a bona mediro ka moka ya batho go tloga mathomong. O hlahloba pelo ya motho yo mongwe le yo mongwe, a sa tlogele selo. (1 Koronika 28:9) Ka ge a re bopile re le bao ba nago le tokologo ya go ikgethela, o a  thaba ge a bona gore re dira dikgetho tše bohlale bophelong. E le “Mokwi wa dithapêlô,” o theetša dipolelo tše di sa balegego ka nako e tee! (Psalme 65:2) Go molaleng gore Jehofa o na le mogopolo o phethagetšego.

7, 8. Jehofa o bonagatša bjang kwešišo, temogo le bohlale?

⁷ Jehofa o na le se se fetago tsebo. O bile o bona kamoo dintlha di tswalanago ka gona gomme o lemoga boemo bjo bo bopšago ke dintlha tše di sa balegego ka kakaretšo. O a lekodišiša le go ahlola, a hlaola magareng ga se se lokilego le se sebe, se bohlokwa le sa lefeela. Go feta moo, o lebelela ka kua ga bokagodimo gomme o tsepelela ka pelong. (1 Samuele 16:7) Ka gona, Jehofa o na le kwešišo le temogo, e lego dika tšeo di phagametšego tsebo. Eupša bohlale e sa dutše e le bjo bo phagamego kudu.

⁸ Bohlale bo kopanya tsebo, temogo le kwešišo gomme bja di dira gore di šome. Ge e le gabotse, a mangwe a mantšu a mathomong a Beibele ao a fetoletšwego e le “bohlale” gabotse-botse a bolela “go šoma mo go nago le tšweletšo” goba “bohlale bjo bo šomago.” Ka gona bohlale bja Jehofa ga se bja boikgopolelo feela. Ke bjo bo šomago e bile bo a atlega. Ka go ithekga ka tsebo ya gagwe e nabilego gotee le kwešišo ya gagwe e tseneletšego, Jehofa ka mehla o dira diphetho tše di phalago tšohle, o di phethagatša ka tsela e botse ya go dira dilo go phala tsela le ge e le efe e ka naganwago. Bjoo ke bohlale bja kgonthe! Jehofa o bonagatša therešo ya mantšu a Jesu a rego: “Bohlale bo bônala ka bana ba byôna.” (Mateo 11:19) Mediro ya Jehofa legohleng ka moka e nea bohlatse bjo matla bja bohlale bja gagwe.

9, 10. (a) Jehofa o bonagatša bohlale bja mohuta ofe, gomme o bo bonagaditše bjang? (b) Sele e nea bohlatse bja bohlale bja Jehofa ka tsela efe?

⁹ Na o kile wa kgahlwa ke bokgoni bja mmetli yo a dirago dilo tše dibotse tše di šomago gabotse? Woo ke mohuta o makatšago wa bohlale. (Ekisodo 31:1-3) Jehofa ka boyena ke mothopo wa bohlale bjo bo bjalo e bile ke yo a nago le bjona. Kgoši Dafida o boletše ka Jehofa gore: “Ke a Xo leboxa x’O mpopile wa matete-tete; medirô y’axo ké mehlôlô; le môya wa-ka o hlatha tše kxolo.” (Psalme 139:14) Ka kgonthe ge re dutše re ithuta mo go  oketšegilego ka mmele wa motho, ke moo re ikhwetšago re makatšwa kudu ke bohlale bja Jehofa.

¹⁰ Ka mohlala: Bophelo bja gago bo thomile e le sele e tee—sele ya lee yeo e tšwago go mmago, ya nontšhwa ke peu yeo e tšwago go tatago. Go se go ye kae, sele yeo e ile ya thoma go ikarola. Wena bjalo ka setšweletšwa sa gona, o dirilwe ke disele tše ka bago dibilione tše 100. Ke tše nyenyane kudu. Disele tše ka bago 10 000 tša bogolo bjo bo tlwaelegilego di ka lekana ka gare ga hlogwana ya phini. Lega go le bjalo, yo mongwe le yo mongwe ke sebopiwa se se raraganego ka mo go tlabago. Sele ke yeo e raraganego kudu go feta motšhene le ge e le ofe wo o dirilwego ke motho goba feketori. Bo-rathutamahlale ba bolela gore sele e swana le motse wo o dikaneditšwego ke merako—woo dikgoro tša go tsena le go tšwa di laolwago, woo o nago le tshepedišo ya dinamelwa, kgokagano ya tša poledišano, mafelo a go fehla mohlagase, mafelo a tšweletšo, mafelo a moo go lahlelwago ditšhila le a go diriša dilo tšeo di šetšego di dirišitšwe ka lefsa, ditshepedišo tša tša go iphemela gotee le selo se bjalo ka mmušo wa motheo ka gare ga nucleus ya yona. Go feta moo, sele e kgona go tšweletša ka mo go feletšego sele e swanago le yona tlwaa ka lebaka la diiri tše sego kae feela!

11, 12. (a) Ke’ng seo se dirago gore disele tšeo di lego ka gare ga lesea leo le sa hlwago le belegwa di arogane, gomme se se dumelelana bjang le Psalme 139:16? (b) Ke ka ditsela dife bjoko bja motho bo bontšhago gore re bopilwe “wa matete-tete”?

¹¹ Go ba gona, ga se disele ka moka tšeo di swanago. Ge disele tša lesea leo le sa lego ka mpeng di tšwela pele di ikatiša, di dira mešomo e fapanego kudu. Tše dingwe e tla ba disele tša megalatšhika; tše dingwe e be disele tša marapo, mešifa, madi goba tša mahlo. Phapano yeo ka moka e logeletšwe ka gare ga “bokgobapuku” bja sele bja thulaganyo ya dikarolwana tša leabela, e lego DNA. Ka mo go kgahlišago, Dafida o ile a budulelwa gore a botše Jehofa gore: “Mahlô a xaxo a mpone kè sešo ka bopêxa; pukung ya xaxo ké xe di šetše di ngwadilwe tšohle.”—Psalme 139:16.

¹² Dikarolo tše dingwe tša mmele ke tšeo di raraganego kudu. Ka mohlala, nagana ka bjoko bja motho. Ba bangwe ba ile ba bo bitša selo se se raraganego kudu seo se kilego sa utollwa legohleng. Bo na le disele tša megalatšhika tše dimilione tše dikete tše  100—tša bontši bjo bo nyakilego bo lekana le palo ya dinaledi tšeo di lego molalatlading wa rena wa dinaledi. E nngwe le e nngwe ya disele tšeo e na le dikgokagano tše dikete le disele tše dingwe. Borathutamahlale ba bolela gore bjoko bja motho bo ka kgona go rwala tsebišo ka moka yeo e lego makgoba-pukung ka moka a lefase le gore ge e le gabotse, bogolo bja bobolokelo bja bjona ke bjo bo sa lekanywego. Go sa šetšwe nywaga-some e mentši ya go ithuta ka setho se seo se bopilwego “wa matete-tete,” bo-rathutamahlale ba dumela gore go ka direga gore ba se tsoge ba kwešišitše ka botlalo kamoo se šomago ka gona.

13, 14. (a) Makeke le dibopiwa tše dingwe di bontšha bjang gore di na le “bohlale bjo bo logeletšwego,” gomme seo se re ruta’ng ka Mmopi wa tšona? (b) Ke ka baka la’ng re ka bolela gore dibopiwa tše bjalo ka letata di dirilwe “ka bohlale”?

¹³ Lega go le bjalo, batho e fo ba mohlala o tee wa bohlale bja Jehofa bja go bopa. Psalme 104:24 e re: “Morêna, medirô ya xaxo xa se ka boati! O e dirile xohle ka bohlale; lefase le tletše dibopiwa tša xaxo.” Bohlale bja Jehofa bo bonagala tlholong ka moka yeo e re dikologilego. Ka mohlala, mohlwa o na le “bohlale bjo bo logeletšwego.” (Diema 30:24, NW) Ka kgonthe, dihlopha tša makeke di rulagantšwe ka tsela ya maemo a godimo. Dihlopha tše dingwe tša makeke di a hlokomela, di nea tšhireletšo le go hwetša dijo dikhunkhwaneng tšeo di bitšwago di-aphid bjalo ka ge eka tše ke leruo la tšona. Makeke a mangwe a dira bjalo ka balemi, a bjala le go hlagolela “dibjalo” tša mouta. Dibopiwa tše dingwe tše dintši di hlametšwe go dira dilo tše di tlabago ka bohlale bjo bo logeletšwego. Ntšhi e tlwaelegilego e fofa ka tsela ya makatika a bokgoni moo e lego gore sefofa-lefaufaung se se tšwetšego pele sa motho ga se kgone go e ekiša. Dinonyana tšeo di hudugago di fofa ka go diriša tlhahlo ya dinaledi, ka go diriša tlhahlo ya lepatlelo-kgogedi la lefase goba ka mohuta o itšego wa mmapa o logeletšwego ka gare ga tšona. Bo-rathutaphedi ba fetša nywaga e mentši ba ithuta mekgwa e raraganego yeo e logeletšwego ka gare ga diphedi tše. Ka gona, Mohlami yo e lego Modimo o swanetše go ba e le yo a hlalefilego gakaakang!

¹⁴ Bo-rathutamahlale ba ithutile mo gontši bohlaleng bja Jehofa bja go bopa. Go bile go na le lehlakore la tša boentšeneare, leo le bitšwago biomimetics (thuta-phedi ya go ekiša dilo tše di  phelago) yeo e tsomago go ekiša dilo tše di hlamilwego tšeo di hwetšwago tlhagong. Ka mohlala, o ka ba o ile wa lebelela ka go makala botse bja letata. Eupša moentšineare o le lebelela e le selo se sebotse se se hlamilwego. Ditlhale tše dingwe tšeo di bonagalago di fokola ke tše di tiilego ka mo go lekanego go feta tšhipi, tše di tiilego go feta ditlhale tšeo di lego sekhipheng seo se šireletšago dikolong. Di tiile gakaaka’ng? Akanya letata leo le katološitšwego go fihlela le lekana le nete yeo e dirišwago seketswaneng sa go rea dihlapi ka bogolo. Letata leo le ka kgona go swara sefofane sa banamedi seo se fofago bogareng! Ee, Jehofa o dirile dilo tšeo ka moka “ka bohlale.”

15, 16. (a) Ke bohlatse bofe bjoo magodimo ao a tletšego dinaledi a bo neago mabapi le bohlale bja Jehofa? (b) Boemo bja Jehofa e le Molaodi yo a Phagamego godimo ga lekoko la palo e kgolo ya barongwa bo hlatsela’ng ka bohlale bja Molaodi yo?

¹⁵ Bohlale bja Jehofa bo bonagala medirong ya gagwe legohleng ka moka. Magodimo ao a tletšego dinaledi, ao re ahla-ahlilego ka wona ka mo go nabilego go Kgaolo 5, ga se a gašanywa feela sebaka-bakeng. Ka baka la bohlale bja “melao ya legodimong” ya Jehofa, magodimo a rulagantšwe gabotse ka melalatladi ya dinaledi yeo e nago le sebopego, yeo e beakantšwego ka dihlopha tšeo le tšona di kopanago bakeng sa go bopa dihlopha tše dikgolo. (Jobo 38:33, The New Jerusalem Bible) Ga go makatše ge Jehofa a bitša makoko a legodimong gore ke “madira”! (Jesaya 40:26, PK) Lega go le bjalo, go na le madira a mangwe ao a bonagatšago gabotse bohlale bja Jehofa.

¹⁶ Ka ge re bone go Kgaolo 4, Jehofa o na le sereto sa “Jehofa wa makgotla” ka baka la boemo bja gagwe e le Molaodi yo a Phagamego wa lekoko le legolo la madira a dimilione tše makgolo a dibopiwa tša moya. Se ke bohlatse bja matla a Jehofa. Lega go le bjalo, bohlale bja gagwe bo akaretšwa bjang? Ela hloko: Jehofa le Jesu ga ba ke ba kgaotša go šoma. (Johane 5:17) Ka gona, ke mo go kwagalago gore badiredi bao e lego barongwa ba Yo  Godimo-dimo le bona ka mo go swanago ba dula ba swaregile. Le gona gopola gore ba phagametše motho kudu, ba bohlale ka go fetišiša e bile ke ba matla ka go fetišiša. (Ba-Hebere 1:7; 2:7) Lega go le bjalo, Jehofa o bolokile barongwa bao ka moka ba swaregile, ba tšea karolo ka lethabo go phetheng mošomo—e le “ba xo dira ka Lentšu la xaxwe” le “ba xo dira tše di mo kxahlaxo”—ka nywaga e dimilione tše makgolo. (Psalme 103:20, 21) Bohlale bja Molaodi yo e swanetše go ba e le bjo bo boifišago gakaakang!

17, 18. Ke ka baka la’ng Beibele e bolela gore Jehofa ke yena yo ‘bohlale a nnoši,’ gomme ke ka baka la’ng bohlale bja gagwe bo swanetše go re tlogela re maketše?

¹⁷ Ka baka la bohlatse bjo bjalo, na ke mo go makatšago gore Beibele e bontšha bohlale bja Jehofa e le bjo bo phagamego kudu? Ka mohlala, e bolela gore Jehofa ke yena yo ‘bohlale a nnoši.’ (Ba-Roma 16:27) Jehofa ke yena a nnoši a nago le bohlale ka kgopolo e feletšego. Ke mothopo wa bohlale ka moka bja kgonthe. (Diema 2:6) Ke ka baka leo Jesu, le ge e be e le sebopiwa sa Jehofa seo se hlalefilego go di feta tšohle, a sa kago a ithekga ka bohlale bja gagwe ka noši eupša a bolela go etša ge Tatagwe a be a mo laetše.—Johane 12:48-50.

¹⁸ Ela hloko kamoo moapostola Paulo a ilego a bolela ka go ba ga bohlale bja Jehofa bja moswana-noši: “A! Bodiba bya lehumô la Modimo, le bya bohlale bya xaxwe, bya tsebô ya xaxwe! A! Dikahlolô tša xaxwe di-hlaya-mohlathi; ditsela tša xaxwe xa di latišexe.” (Ba-Roma 11:33) Ka go thoma temana ka lentšu la makalo la “A!,” Paulo o ile a bontšha maikwelo a tseneletšego—tabeng ye, a bontšha poifo e tseneletšego. Lentšu la Segerika leo a le kgethilego bakeng sa “bodiba” le tswalana kgaufsi le lentšu le le dirišwago bakeng sa “sekoti.” Lega go le bjalo, mantšu a gagwe a tšweletša seswantšho-kgopolo se se bonagalago gabotse. Ge re naganišiša ka bohlale bja Jehofa, go bjalo ka ge eka re lebeletše sekoti se se sa lekanywego le seo se se nago magomo, lefelo le le išago kudu, le legolo kudu moo e lego gore le ka mohla re ka se tsoge re kwešišitše bogolo bja lona, go se sa bolelwa ka go sega mellwane ya lona goba go thala mmapa wa lona ka botlalo. (Psalme 92:5) Na yeo ga se kgopolo e kokobetšago?

19, 20. (a) Ke ka baka la’ng lenong e le seswantšhetšo se se swanetšego sa bohlale bja Modimo? (b) Jehofa o bonagaditše bjang bokgoni bja gagwe bja go bona bokamoso?

 ¹⁹ Jehofa ke yo ‘bohlale a nnoši’ ka kgopolo e nngwe: Ke yena a nnoši yo a kgonago go bona bokamoso. Gopola gore Jehofa o diriša lenong leo le bonelago kgole bakeng sa go swantšhetša bohlale bja Modimo. Lenong la gauta le ka ba le imela dikhilograma tše hlano feela, eupša mahlo a lona ke a magolo go feta a motho yo a gotšego ka mo go feletšego. Go bona ga leihlo la lenong go bogale ka tsela e makatšago, go dira gore nonyana e kgone go bona mohlaselwa wa yona e le bokgole bja godimo bja dimithara tše makgolo, mohlomongwe e bile e le bokgoleng bja dikhilomithara! Jehofa ka boyena o kile a bolela ka lenong a re: “Mahlô a lôna a bôna tša kxolê.” (Jobo 39:29) Ka kgopolo e swanago, Jehofa o kgona go bona “tša kxolê” tabeng ya nako—e lego bokamoso!

²⁰ Beibele e tletše ka bohlatse bja gore se ke therešo. E na le diporofeto tše makgolo goba histori tšeo di ngwadilwego e sa le pele. Ditla-morago tša dintwa, go wa le go tsoga ga mebušo ya lefase gaešita le maano a dintwa a balaodi ba madira ka moka di boletšwe e sa le pele ka Beibeleng—mabakeng a mangwe di bolelwa nywaga e makgolo e sa le pele.—Jesaya 44:25–45:4; Daniele 8:2-8, 20-22.

21, 22. (a) Ke ka baka la’ng go se na lebaka la motheo la go phetha ka gore Jehofa o bone e sa le pele dikgetho ka moka tšeo o tlago go di dira bophelong? Nea mohlala. (b) Re tseba bjang gore bohlale bja Jehofa ga se bjo bo se nago lerato goba bjo bo se nago maikwelo?

 ²¹ Lega go le bjalo, na se se bolela gore Modimo o šetše a bone e sa le pele dikgetho tšeo o tlago go di dira bophelong? Ba bangwe ba ba gašago thuto ya go rulaganyetšwa ga dilo e sa le pele ba bolela gore karabo ke ee. Lega go le bjalo, kgopolo yeo ge e le gabotse e nyenyefatša bohlale bja Jehofa, ka gobane e nea kgopolo ya gore a ka se kgone go laola bokgoni bja gagwe bja go bona bokamoso. Ka mohlala: Ge e ba o be o e-na le lentšu la go opela leo go se nago le le swanago le lona, gona na o be o tla hloka boikgethelo ge e se go fo dula o opela? Kgopolo yeo ga e kwagale! Ka mo go swanago, Jehofa o na le bokgoni bja go tseba bokamoso e sa le pele, eupša ga a bo diriše ka dinako tšohle. Go dira bjalo go be go tla tsena-tsenana le tokologo ya rena ya boikgethelo, e lego mpho e bohlokwa yeo Jehofa a ka se kego a re amoga yona le ka mohla.—Doiteronomio 30:19, 20.

²² Se sebe le go feta, kgopolo yona yeo ya go rulaganyetšwa ga dilo e sa le pele e bontšha gore bohlale bja Jehofa ga bo na maikwelo, ga bo na lerato goba kwelobohloko. Eupša se e tloga e se therešo! Beibele e ruta gore Jehofa ke “wa pelo e bohlale.” (Jobo 9:4, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Se ga se bolele gore o na le pelo ya kgonthe, eupša Beibele gantši e diriša lentšu leo mabapi le motho wa ka gare-gare, yoo a akaretšago mereo le maikwelo a bjalo ka lerato. Ka gona bohlale bja Jehofa, go etša dika tše dingwe tša gagwe, bo laolwa ke lerato.—1 Johane 4:8.

23. Go phagama ga bohlale bja Jehofa go swanetše go re tutueletša go dira’ng?

²³ Ka tlhago, bohlale bja Jehofa ke bjo bo ka botwago ka mo go feletšego. Ke bjo bo phagametšego kudu bohlale bja rena moo e lego gore Lentšu la Modimo le re kgothaletša ka lerato gore: “Bô’ta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.” (Diema 3:5, 6) Bjale anke re nweleleng bohlaleng bja Jehofa e le gore re kgone go batamela kgaufsi le Modimo wa rena wa bohlale bjo bo feletšego.