Kgaolo 56: Saulo—Kgoši ya Pele ya Isiraele
BONA Samuele mo seswantšhong, o tšhela makhura hlogong ya monna yo. Se ke seo batho ba mehleng yeo ba bego ba se dira mothong go bontšha gore o kgethilwe gore e be kgoši. Jehofa o ile a botša Samuele gore a tšhele makhura hlogong ya Saulo. E be e le makhura a kgethegilego ao a bego a nkga bose.
Saulo o be a sa nagane gore o swanelega go ba kgoši. O ile a botša Samuele a re: ‘Ke wa moloko wa Benjamini, e lego moloko o monyenyane kudu go meloko ya Isiraele. Ke ka baka la’ng o re ke tla ba kgoši?’ Jehofa o be a rata Saulo ka gobane o be a sa itire eka ke motho wa maemo le wa bohlokwa. Ke ka baka leo A ilego a mo kgetha gore e be kgoši.
Eupša Saulo e be e se modiidi goba motho wa maemo a tlase. O be a etšwa lapeng le le humilego, e le yo mobotse kudu e bile e le yo motelele. O be a feta batho bohle ka botelele Isiraeleng! Le gona o be a na le lebelo e bile e le senatla. Setšhaba se ile sa thabišwa ke gore Jehofa o be a kgethile Saulo gore e be kgoši. Sa goa ka moka sa re: “Anke kgoši e phele!”
Manaba a Baisiraele a be a le matla kudu. A be a sa dutše a tlaiša Baisiraele o šoro. Gateetee ka morago ga ge Saulo a dirilwe kgoši, Baamoni ba ile ba tla go lwa le bona. Eupša Saulo a kgoboketša madira a mantši gomme a fenya Baamoni bao. Se se ile sa dira gore setšhaba se thabišwe ke gore Saulo e be e le kgoši ya sona.
Ge nywaga e dutše e feta, Saulo o ile a etelela Baisiraele pele dintweng tše dintši tšeo go tšona ba ilego ba fenya manaba a bona. Le gona Saulo o be a na le morwa yo a nago le sebete yo a bego a bitšwa Jonathane. Jonathane o ile a thuša Baisiraele go fenya dintwa tše dintši. Bafilisita e be e sa dutše e le manaba a magolo a Baisiraele. Ka letšatši le lengwe, go ile gwa tla Bafilisita ba bantšintši go tlo lwa le Baisiraele.
Samuele o ile a botša Saulo gore a lete go fihlela a etla gore a tlo direla Jehofa sehlabelo goba go mo neela mpho. Eupša Samuele a diega go tla. Ka ge Saulo a be a boifa gore Bafilisita ba tla thoma ntwa, a dira sehlabelo ka boyena. Mafelelong ge Samuele a fihla, a botša Saulo gore ga se a kwa. Samuele o ile a re: ‘Jehofa o tla kgetha motho yo mongwe gore e be kgoši ya Isiraele.’
Ka moragonyana ga moo, Saulo o ile a se ke a kwa gape. Ka gona Samuele a re go yena: ‘Go kaone go kwa Jehofa go e na le go mo direla sehlabelo ka dinku tše di nonnego. Ka ge o se wa kwa Jehofa, yena o tlo go tloša gore o se sa ba kgoši ya Isiraele.’
Re ithuta thuto e botse go se. Re ithuta gore go bohlokwa kudu gore ka mehla re kwe Jehofa. Le gona re ithuta gore motho wa go loka go swana le ge Saulo a be a le bjalo mathomong, a ka fetoga a ba yo mobe. Le ka mohla ga re nyake go ba batho ba babe.
1 Samuele dikgaolo 9 go ya go 11; 13:5-14; 14:47-52; 15:1-35; 2 Samuele 1:23.
Dipotšišo
- Samuele o dira’ng mo seswantšhong, gona ka baka la’ng?
- Ke ka baka la’ng Jehofa a be a rata Saulo, gona e be e le motho wa mohuta mang?
- Leina la morwa wa Saulo e be e le mang, gomme ke eng seo morwa yoo a ilego a se dira?
- Ke ka baka la’ng Saulo a ile a dira sehlabelo go e na le go emela Samuele gore a tle a se dire?
- Ke dithuto dife tšeo re ka ithutago tšona pegong ya mabapi le Saulo?
Dipotšišo tša tlaleletšo
- Bala 1 Samuele 9:15-21 le 10:17-27.
Go ikokobetša ga Saulo go ile gwa mo thuša bjang gore a se ke a kitimela go galefela batho ba itšego bao ba ilego ba bolela ka yena ba mo nyatša? (1 Sam. 9:21; 10:21, 22, 27; Die. 17:27)
- Bala 1 Samuele 13:5-14.
Ke sebe sefe seo Saulo a ilego a se dira kua Giligala? (1 Sam. 10:8; 13:8, 9, 13)
- Bala 1 Samuele 15:1-35.
Ke sebe sefe se segolo seo Saulo a ilego a se dira tabeng ya mabapi le Agaga kgoši ya Baamaleke? (1 Sam. 15:2, 3, 8, 9, 22)
Saulo o ile a leka bjang go lokafatša ditiro tša gagwe gomme a phara batho ba bangwe molato? (1 Sam. 15:24)
Ke’ng seo re swanetšego go se ela hloko lehono ge re newa keletšo? (1 Sam. 15:19-21; Ps. 141:5; Die. 9:8, 9; 11:2)